Andreja Kutin
Da gre za dragocenost mesta, ki jo je vredno ohranjati v vitalnem stanju tako, da bo še dolgo služila kot prostor za počitek in rekreacijo, se strinjajo domala vsi, ki so kdaj bili v Stražunu. Čeprav se zdi vsakdanji in samoumeven, pa se velikokrat pokaže, da so pogledi na uporabo tega prostora drugačni. Društvo Focus zato v sklopi projekta Care 4 climate vabi na sprehode in razprave o gozdu, pri tem pa bodo udeleženci gozd to soboto tudi čistili.
Vročino znižajo tudi do osem stopinj
"Gozdovi in gozdna tla imajo ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, saj absorbirajo in shranjujejo ogromne količine ogljikovega dioksida. Ob močnem deževju drevesa zmanjšujejo nevarnost poplav, saj delujejo kot ovira za poplavno vodo. Drevesa preprečujejo erozijo tal, zmanjšujejo količino usedlin, ki se stekajo v reke, in povečujejo vpijanje vode v tla. S sproščanjem vode v sušnem obdobju pomagajo ublažiti posledice suš. V mestih blažijo učinek toplotnega otoka, zmanjšujejo temperaturo zraka (tudi do osem stopinj) in zagotavljajo senco. V času vse večjega števila vročinskih valov bodo gozdovi še pridobili vrednost, saj ima sklenjen gozd pomemben vpliv na mikroklimo v mestu," pravi Nina Tome, strokovna sodelavka Focusa.
Mestni gozd je pravzaprav skupno bogastvo občank in občanov
Stražun se je nekdaj raztezal na bistveno večji površini, a ga je mesto nazadnje stisnilo pod tezensko teraso. Kljub temu je z danes skromnimi 170 hektarji prostor za oddih in aktivnosti v naravi, pa tudi ekološko, z izjemo potoka, ki je spremenjen v razbremenilnik in deloma kanalizacijo, ni v slabem stanju.
A danes v Sloveniji največja grožnja gozdovom ni sekanje, ampak podnebne spremembe. Te že močno vplivajo na naše gozdove. Daljša toplejša obdobja in spremembe vodne bilance povzročajo sušo, daljša vlažna obdobja povečujejo število vetrolomov in patogenih organizmov. Mile zime in visoke temperature povzročajo, da se škodljivci, kot so podlubniki, hitreje razvijejo in imajo lahko v enem letu tudi več generacij. Narašča tudi požarna ogroženost gozdov, in to ne le poleti," pravi Nina Tome.
Iščemo mnenja in predloge ljudi
Dan za Stražun je, poleg čistilne akcije, namenjen vzpostavitvi participativnega procesa, s katerim želijo skupaj z različnimi akterji, predvsem lokalnim prebivalstvom, pripraviti vizijo trajnostnega upravljanja Stražuna, pravi Tometova: "V soboto želimo torej predvsem poslušati mnenja in predloge ljudi. Mestni gozd je pravzaprav skupno bogastvo občank in občanov. Čeprav ima Stražun fragmentirano lastništvo in da se interesi kompleksno prepletajo, je njegova bistvena vloga tista, ki jo ima za mesto. V času globalnega segrevanja je njegov potencial še toliko večji, a je hkrati zaradi podnebnih sprememb Stražun še bolj ranljiv kot sicer. Z dobrim upravljanjem, z vključevanjem občank in občanov v soupravljanje gozda ter s konkretnimi ukrepi lokalne samouprave se lahko Stražun sonaravno razvija in ostane zeleni biser tudi za zanamce."
