Mestni inšpektor: Zakaj voznike v Mariboru jezijo rdeči valovi

Nedavni rdeči val, ko praktično ni bilo mogoče prevoziti Ptujske ceste, ne da bi stali pred vsakim semaforjem, je precej vznejevoljil številne voznike. "Vsaj na najbolj prometnih cestah v mestu bi semaforji morali delovati usklajeno. Če že ne zaradi časa, ki ga izgubljajo potniki, pa zaradi zmanjšanja porabe goriva in onesnaževanja," se je hudoval eden od voznikov.

Izpade sistema vseskozi odpravljajo

​Iz Nigrada odgovarjajo, da je do napake pri delovanju semaforjev na Ptujski prišlo med deli v tunelu na pobreški obvoznici, kjer so po nesreči prekinili komunikacijski kabel, zaradi česar se je prekinila povezava med krmilnimi napravami v semaforiziranih križiščih na desnem bregu Drave in Centrom za avtomatsko vodenje prometa v Mlinski ulici.
A Ptujska ni edina cesta, kjer semaforji ne delujejo sinhronizirano. Ena tistih, ki jo je prav tako skorajda nemogoče prevoziti, ne da bi stali pred vsakim semaforjem, je tudi Pobreška.

Semaforji, radarji in protesti

Mariborska občina je zastareli in komunikacijsko nekompatibilni semaforski sistem želela v celoti zamenjati že leta 2012. Takratni župan Franc Kangler je z družbo Iskra Sistemi podpisal pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer naj bi Iskra zamenjala 58 semaforskih naprav, 16 križišč semaforizirala na novo, posodobila 76 semaforjev s svetili LED, rekonstruirala pet križišč in vzpostavila paralelno optično omrežje. A do tega ni prišlo. Sprva pet milijonov evrov vreden projekt so namreč čez noč za šestkrat podražili, Iskra pa naj bi za 30 milijonov evrov ob omenjenem v 23 križišč namestila tudi radarje, v 40 križišč pa sistem za detekcijo vožnje pri rdeči luči. To je, kot je znano, vodilo v množične proteste in kasnejšo prekinitev pogodbe.

Pet central, pet proizvajalcev

Kljub neprestanim vlaganjem pa je semaforski sistem iz leta v leto bolj dotrajan. Semaforske centrale, ki opravljajo centralni nadzor in vodenje posameznih semaforjev, so zavidljivih letnic, najstarejši sta iz let 1985 in 1987, izjemna je tudi starost krmilnih naprav v križiščih, ki v povprečju znaša 13,5 leta, od tega jih je kar polovica starejših od 15 let. Rekorder med semaforji je v križišču Razlagove in Cankarjeve, ki je star 27 let.
"Prvotno nastavljen enoviti sistem, ki se je s kasnejšimi investicijami razširil na današnji sistem petih različnih semaforskih central, nam predstavlja največje izzive in prepreke pri povezovanju križišč z nadzornim centrom. Prav tako se na terenu soočamo s krmilnimi napravami petih različnih proizvajalcev. Vsekakor bi dolgoročno morali stremeti k temu, da bi v nadzornem centru imeli semaforske centrale dveh proizvajalcev oziroma le enega, saj nam težave predstavljata predvsem nekomuniciranje krmilnih naprav različnih proizvajalcev in nezmožnost vzpostavitve koordiniranega delovanja oziroma zelenega vala," razlaga vodja oddelka za prometno semaforizacijo pri Nigradu Robert Lutar. Odgovore, kaj s semaforskim sistemom, naj bi občini dala nedavno naročena študija razvoja prometa v mestu.