Krajinski arhitekt Niko Stare nam uvodoma razloži, da smo se dobili pred Astorio, ker se napake in pomanjkljivosti Mestnega parka začnejo že v mestu. "Tukaj bi obvezno morala stati usmerjevalna tabla za Mestni park. To je za obiskovalce izjemno pomembno," pravi Stare, ki je s somišljeniki ustanovil Društvo Park. Marijan Lusicky, Matjaž Durjava, Zlatka Rashid, Branko Kolar, Simon Žlahtič, Magdalena Medved in Boris Kac, ki delujejo na številnih področjih, so oblikovali široko koalicijo za Mestni park.
"Vsi smo ljudje, ki smo v svojih poklicih nekaj naredili, dosegli neko družbeno priznanje in nekaj tega, kar znamo, moramo vrniti, da se skupnost malo poplemeniti. S svojo aktivnostjo bi radi ozavestili meščane, da je park mestni prostor, urbana in ne kmetijska površina, da je to izjemno kvalitetna stvar. Zelo malo mest ima prednost, da se lahko od reke, kjer je zeleni koridor, skozi staro mestno jedro sprehodiš do parka in nato prideš v naravno krajino. Tega ni nikjer. To je edinstveno in je prednost Maribora, ki se ne poudarja dovolj," pojasni arhitekt Matjaž Durjava.
Slaba vest, ki opozarja
Prva naloga, ki se je lotevajo varuhi parka, je poleg ozaveščanja predvsem izdelava načrta za prenovo Mestnega parka tako vegetacije kot igrišč, poti ter mikrourbane opreme, svetil in informacijskih tabel. Stare poudarja: "Nismo konkurenca Društvu krajinskih arhitektov Slovenije ali hortikulturnemu društvu, ampak smo nekaka slaba vest, opozarjamo, kaj in kako je treba s parkom in v čem so problemi."
"Zahtevamo, da se naredi ureditveni načrt parka, kar vključuje prenovo vegetacijskega pokrova v fazah, ureditev otroških igrišč in vse talne obdelave. Ureditveni načrt naj nastane na osnovi javnega natečaja, celovito. Načrti iz trajnostne urbane strategije so samo za talne obdelave," pravi Stare. Durjava pripomni: "Potrebujemo politično voljo in strokoven pristop." Kaj pa denar? "Denarja je za take ureditve potrebnega izredno malo. To je morda odstotek tega, kar se načrtuje za velikopotezne prenove in podvoze. Potrebna sta predvsem volja in prepoznavanje kvalitete," pravi arhitekt. Magdalena Medved pa: "Zagotovo bi se dalo za obnovo pridobiti tudi evropska sredstva, gre namreč za kulturno in naravno dediščino, ki je zaščitena."
"Tisti, ki vzdržuje park, mora dobiti za to dovolj denarja in ustrezne kadre"
Promenada, ki je pravzaprav polomijada
Avtor promenade v Mestnem parku je bil v 50-ih letih Ljubo Humek, ki je uredil tudi Slomškov trg ter park na Trgu generala Maistra, sicer pa je znan po načrtovanju stanovanjskih sosesk, ustanovil je tudi Zavod za regulacijo Maribora. "Ta promenada je prostorsko središče parka in Humek je bil v 50-ih letih pravzaprav zelo drzen, da je prodrl skozi Mestni park s promenado, predvidevam, da je razmišljal tako kot Plečnik v Tivoliju. A je v Tivoliju promenada kar se tiče opreme, zelo revna, tukaj pa je členjena z zelenimi vključki. So pa bile gredice s cvetlicami nekoč ponos cvetličarske stroke vseh vrtnarjev v Mariboru. Danes se te cvetlične gredice sicer urejajo, a lahko bi bilo še bolje," pravi Niko Stare. Očitno dejstvo - da promenada potrebuje prenovo - udeleženci sprehoda sicer izpostavijo, a to je bilo izrečeno že tolikokrat, da je že nekaj let splošno sprejeto dejstvo.
Nova oblast, novi natečaji
"V parku sekajo drevesa, ne da bi jih nadomestili, kar pa se nadomešča, je brez načrta. Če imaš pred seboj list papirja in načrtuješ nadomestne zasaditve, je to nekaj drugega, kot če sadiš na pamet. Park je nastal v 19. stoletju in vrtne kompozicije so bile skozi stoletja prenovljene. Zato mora načrt upoštevati tudi prenovo. Nadomestne zasaditve so ponekod prostorsko zelo slabo postavljene," nadaljuje Stare. Simon Žlahtič iz Infopeke, sicer bolj znan kot vodja upora proti sečnji rogoškega gozda v primeru Magna, poudari: "Verjetno se ne morejo zasajati nova drevesa na istem mestu kot stara ter na istem mestu ponavljati iste kompozicije. Prav zato je pomembno imeti dolgoletni načrt, ki bi mu sledili. Ne pa, da se takrat, ko se neko drevo podre, poišče naključni prostor za novo zasaditev. S tem se izgubljajo kompozicijska načela. Če pa bi imeli načrt novih zasaditev, bi se vedelo za naslednjih deset let, kako menjevati drevesa in kje."
Otroška igrišča nastajajo naključno
Skušali bodo tudi uveljaviti prepoved kolesarjenja v Mestnem parku, izjema bodo otroci. Člani društva namreč opažajo intenziven promet s kolesi, skuterji, celo avtomobili. Ob stopnicah so tudi že speljane steze za gorske kolesarje. "In ravno gorski kolesarji so težava, stopnice so včasih zanje skakalnica," se strinjata Žlahtič in Stare.
