Nagrajeni znanstvenici, Mariborčanki Tini Kegl, je raziskovanje blizu že od otroštva

Damijan Toplak Damijan Toplak
24.04.2022 03:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mlada mariborska znanstvenica Tina Kegl je prejela že številne nagrade za svoje znanstvene dosežke na področju kemije in kemijske tehnologije.
Igor Napast

Ker lahko za nagrado kandidirajo le znanstvenice, ki zaključujejo doktorski študij, je Tino Kegl presenetilo, da je bilo prijavljenih kar 38 kandidatk, še bolj pa, da je bila nagrajena prav ona, pravi. Osemindvajsetletnici je bila ljubezen do znanosti praktično v zibelko položena, saj sta njena starša Breda in Marko Kegl doktorja znanosti s področja strojništva.

Tina Kegl v sodelovanju z bioplinarno v Dražencih raziskuje pridobivanje energije in koristnih produktov iz organskih odpadkov na osnovi anaerobne razgradnje s poudarkom na večnamenski optimizaciji procesa anaerobne razgradnje. Celotno kodo za simulacijo tega procesa pa tudi optimizacijski algoritem je razvila samostojno v programskem jeziku C#. Rezultati njenega raziskovalnega dela so uporabni za realne bioplinarne, prav tako lahko prispevajo k čistejšemu okolju.

Igor Napast

Že četrto leto je kot mlada raziskovalka zaposlena na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, konkretno v laboratoriju za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj. Tu želi tudi ostati, saj pravi, da je tudi prek fakultete možno sodelovati s podjetji v tej stroki. Področje raziskovanja jo zelo zanima, pri tem jo zmeraj ženeta radovednost in želja po inovativnosti. Doslej je sodelovala tudi že na mnogih mednarodnih znanstvenih konferencah s prispevki s področja obnovljivih virov energije, anaerobne razgradnje odpadkov in zmanjšanja onesnaževanja okolja.

"Že v osnovni šoli, hodila sem na OŠ Angela Besednjaka v Mariboru, in nato na II. gimnaziji v Mariboru sem se ukvarjala z raziskovalnim delom znotraj programov Mladi za napredek Maribora in Mladi raziskovalci Slovenije. Želja po znanstvenoraziskovalnem delu pa je med študijem samo še naraščala. Čeprav velja študij na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo za enega zahtevnejših, mi ni žal, saj daje dobre temelje. Prav tako ima fakulteta vzpostavljene dobre povezave z industrijo doma in z znanstvenimi institucijami v tujini. Vesela sem, da je študij na tako dobri fakulteti brezplačen in tako dostopen vsakemu znanja željnemu posamezniku," pravi Keglova, prepričana, da ji študij z njenega področja daje široke zaposlitvene možnosti.

"Prejeta štipendija nagrajenko zavezuje, da bo nadaljevala raziskovalno delo. Tako tudi L'Oreal-Unesco prispeva k številu žensk v znanosti na področju tehnike, naravoslovja in medicine ter k zmanjšanju razlik med spoloma pri obravnavi znanstvenih dosežkov," meni Tina Kegl, katere mentorica pri pisanju doktorske disertacije je profesorica doc. dr. Anita Kovač Kralj. Doslej je Tina Kegl prejela že dekanovo priznanje in nagrado sklada Henkel za diplomsko delo leta 2016, okoljsko nagrado podjetja Saubermacher za magistrsko delo leta 2018 in Perlachovo nagrado za raziskovalno delo za področje tehniških ved leta 2018. Tega leta je bila tudi razglašena za drugo najboljšo študentko Univerze v Mariboru. Po zaključenem doktorskem študiju želi ostati na fakulteti kot visokošolska učiteljica, obenem pa sodelovati z industrijo.

Prejemnice nagrade za ženske v znanosti (od leve): Eva Turk, Tina Kegl, Katja Klinar
Arhiv Večera

Nasploh jo zanimajo pereči problemi v svetovnem merilu, zlasti pomanjkanje energentov, naraščanje odpadkov in onesnaževanje okolja. Sama stavi na večjo uporabo obnovljivih virov (voda, veter, sonce, biomasa). "Potrebovali bi kakšno ključno odkritje na področju tehnologije jedrske fuzije, ki bi končno omogočilo pridobivanje zadostne količine energije brez škodljivih vplivov na okolje," pravi. Tudi sama raziskuje na področju problematike onesnaževanja okolja, konkretno izpuste toplogrednih plinov in količine (organskih) odpadkov, in sicer pri procesu anaerobne razgradnje organskih odpadkov v bioreaktorjih, kjer mikroorganizmi organske odpadke pretvarjajo v bioplin.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta