Nasilje ostaja prikrito, opozarjajo ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad starejšimi

O nasilju nad starejšimi se šele zadnji čas več javno govori. Raziskovalci o njegovem obsegu le ugibajo, a so si edini v oceni, da so znani podatki le vrh ledene gore. "Nasilje nad starimi ljudmi se dogaja v širšem družbenem okolju. Najbolj pereče je tisto, ki se dogaja za zaprtimi vrati: institucionalne zlorabe ter zlorabe v domačem okolju," pravijo v Centru za socialno delo (CSD) Maribor. Delež obravnav nasilnih vedenj odraslih otrok in vnukov do svojih staršev oziroma starih staršev ter starejših mož do svojih žena se zadnja leta povečuje, zaznavajo tudi porast nasilja preostalih sorodnikov nad starejšimi. Nasilna vedenja so povezana z alkoholizmom, težavami v duševnem zdravju, brezposelnostjo odraslih otrok.

Bolj izolirani, bolj izpostavljeni nasilju

Med epidemijo v CSD Maribor niso zaznali večjega porasta nasilja, opažajo pa, da postajajo obravnave kompleksnejše in dolgotrajnejše. Skrbi jih, da ostaja več nasilja nad starejšimi prikritega med štirimi stenami, saj so starejši bolj izolirani, pogosto nimajo socialnih stikov oziroma so ti omejeni. Starejše je tudi strah okužbe, zato se težje odločajo za iskanje pomoči in prijavo nasilja.

V Varno hišo Maribor so v zadnjih dveh letih vključili več žensk, ker so jih ogrožali njihovi partnerji in otroci; med epidemijo pa dve uporabnici nad 75. letom in eno 60-letnico. V Krizni center za žrtve nasilja v družini, ki je namenjen kriznim namestitvam žensk v primerih, ko je potreben takojšen umik iz nasilnega okolja, so pretekli dve leti sprejeli pet žrtev, starih od 66 do 77 let, v prvih petih mesecih letos že tri ženske med 69. in 79. letom starosti. V Svetovalnici za žrtve nasilja in zlorab Maribor je bilo lani med vsemi uporabniki poltretji odstotek starejših od 65 let.

Od fizičnega in psihičnega do ekonomskega nasilja

"Oblike nasilja so raznolike in obsegajo fizično, psihično, spolno s strani partnerjev. Odrasli otroci v veliki meri izvajajo ekonomsko nasilje, denimo zahtevajo prepis imetja, si prisvajajo imetje, živijo na račun starša, opuščajo potrebno skrb. Nasilje je dolgotrajno (v nekaterih primerih traja 30, 40 let), preden žrtve poiščejo pomoč," ugotavljajo socialni delavci. "Pri starejših prepoznavamo izrazite občutke sramu, krivde in slabe vesti, pri žrtvah nasilja lastnih otrok kot povzročiteljev tudi globoko žalost." Za to skupino žrtev je pomemben odziv osebe, ki ji prvi zaupajo o doživljanju nasilja, za starejše žrtve nasilja je nujen osebni pristop pri informiranju in nudenju pomoči.

Pogosto je učinkovit pogovor. Čeprav obravnava družinskega nasilja zahteva specifične načine reševanja: "Cilj je zmanjšati nasilna vedenja in zaščititi starejšega človeka, ga umakniti iz ogrožajočega okolja, nasilne osebe pa usmerjati v spremembe, v zdravljenja alkoholizma ali urejanje težav v duševnem zdravju," pravijo v CSD. Zaznavajo, da "zadnje čase ljudje vedno pogosteje potrebujejo pomoč pri razreševanju konfliktov, ki nastajajo med starejšo in mlajšo generacijo v družini." Zato velja ob današnjem mednarodnem dnevu nasilja nad starejšimi izpostaviti, da je pomembno biti pozoren in nasilje prijaviti policiji, centru za socialno pomoč ali drugim institucijam.