Tatjana Vrbnjak
V slovenskem jeziku in slovenskem znakovnem jeziku ter ob pomoči tolmačke Natalije Spark je potekala tiskovna konferenca, ki so jo pripravili v Društvu gluhih in naglušnih Podravja ob svoji 85-letnici, da smo se lahko v polnosti razumeli vsi, slišeči in gluhi. V živo smo torej doživeli ovire v komunikaciji, ki so jim gluhi ljudje izpostavljeni vsak dan, in dojeli, zakaj je okvara sluha, ta nevidna invalidnost, po oceni svetovne zdravstvene organizacije druga najtežja oblika invalidnosti. Četudi človeku na zunaj "nič ni", ostaja socialno izključen od slišeče večine.
Ovire v komunikaciji
Ovire v komunikaciji vodijo gluhe, naglušne in gluhoslepe ljudi v osamljenost in tudi neizkoriščenje razvoja vseh posameznikovih potencialov na mnogih področjih. Prav potreba po druženju je bila ena od osnovnih vodil, zaradi katerega je društvo nastalo 26. novembra 1933. Na začetku je imelo 45 članov, danes je v društvo v Mariboru skupaj s podružnico Ptuj včlanjenih 650 gluhih, naglušnih in gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom. Za veliko večino članov je društvo drugi dom, saj se v njem lahko enakovredno pogovarjajo drug z drugim in se, kot je povedala predsednica društva Ernestina Savski, vključujejo v številne aktivnosti na socialnem, športnem in kulturnem področju ter dobijo informacije in medsebojno pomoč. "Veseli smo vseh uspehov, a pred nami je še veliko dela, še posebej na področju človekovih pravic, saj še danes nismo enakopraven del družbe," je dejala Ernestina Savski.
"Pred nami je še veliko dela, zlasti na področju človekovih pravic"
Da bi se gluhi otroci učili o svojem jeziku
Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih (ZGN) Slovenije, pa je poudaril, da je analiza ministrstva za delo v izvedbi Inštituta za socialno varstvo ugotovila, da so med vsemi invalidi pravice gluhih in naglušnih ter gluhoslepih pri nas najslabše urejene, po njegovem zato, ker zakonodajalci najmanj poznajo potrebe gluhih in naglušnih. "Od samega začetka je bil izobraževalni sistem napačno zastavljen. V državi imamo tri šolske centre za izobraževanje gluhih in od začetka njihove ustanovitve je bil znakovni jezik prepovedan. To se zelo počasi spreminja. Če imate gluhega otroka, se ta sploh ne uči o svojem jeziku - predmeta znakovni jezik sploh ni. Želimo si, da bi se gluhi otroci učili o svojem jeziku in bi se učili v svojem jeziku," je dejal Juhart.
Mnogo težje najdejo delo
Vse težave gluhih se odražajo tudi v dejstvu, da so mnogo slabše izobraženi v primerjavi s splošno populacijo, mnogo težje kot drugi invalidi najdejo delo, če že, pa so večinoma zaposleni na najmanj zahtevnih in najslabše plačanih delovnih mestih. Podatki kažejo, da ima 89 odstotkov gluhih končano le osnovno šolo ali pa še to ne, le deset odstotkov jih ima poklicno šolo in manj kot odstotek visoko šolo. Podatki tudi kažejo, da v domovih za starejše umirajo prej kot drugi stanovalci - zaradi osamljenosti.
