Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) pod vodstvom Gorazda Podbevška se je odzvalo na nedavno odločitev mariborskega mestnega sveta, ki je ukinilo pavšalna plačila članom nadzornega sveta in revizijske komisije Javnega holdinga Maribor. Spomnimo, to se je zgodilo konec maja na izredni seji mestnega sveta, ko je predlog Lidije Divjak Mirnik (LPR) in Tjaše Gojkovič (Lista kolesarjev in pešcev) podprlo 20 svetnikov (poleg omenjenih strank še iz vrst Gibanja Svoboda, SDS in Stranke mladih - Zeleni Evrope), 13 jih je glasovalo proti. Nadzorniki so po sklepu župana Saše Arsenoviča od 1. januarja 2023 ob sejninah, ki znašajo 300 evrov bruto (predsednik 350 evrov), prejemali tudi 941,67 evra bruto (predsednik 1412 evrov) mesečnega pavšala. Tega v višini 253 evrov, predsednik pa 353 evrov prejmejo tudi člani revizijske komisije. V ZNS so takšno odločitev mestnega sveta ocenili kot neustrezno.

"Navedba predlagateljev sklepa, ki ukinja plačilo za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, da gre za odstopanje od v drugih družbah uveljavljenih standardov nagrajevanja nadzornih svetov kot argumenta, ni ustrezna," so zapisali v ZNS. Opozorili so, da se v skladu z dobro prakso korporacijskega upravljanja, ki je uveljavljena v vseh referenčnih kodeksih upravljanja, med njimi tudi v kodeksu upravljanja družb s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti, priporoča, da so člani nadzornih svetov teh družb plačani v pretežni meri s fiksnimi prejemki v obliki "plačila za opravljanje funkcije" in s sejnino kot variabilnim prejemkom za prihod na sejo. "Prejemki iz naslova plačila za opravljanje funkcije odražajo prevzemanje odgovornosti člana nadzornega sveta, njegovo usposobljenost za opravljanje funkcije nadzora ter nadaljnji razvoj kompetenc, pregled in pripravo na seje nadzornega sveta in komisij ter druge morebitne aktivnosti, povezane z izvajanjem nadzora nad poslovanjem družbe in delom poslovodstva," so pojasnili v Združenju nadzornikov Slovenije. 

Da je bila struktura prejemkov članov nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor v zadnjem letu do ukinitve plačila za opravljanje funkcije primer dobre prakse in skladna s kodeksom, so še poudarili v ZNS. Kodeks so skupaj s KPK, Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem mestnih občin Slovenije in Združenjem občin Slovenije oblikovali z namenom izboljšanja korporacijskega upravljanja družb s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti in za krepitev konkurenčnosti ter korporacijske integritete, veljati pa je začel 1. januarja lani, so razložili. Glede na omenjeno so še ocenili, da imajo neustrezno strukturo prejemkov nadzornih svetov v drugih podjetjih holdinga, kjer dobijo nadzorniki izplačane samo sejnine.