Andreja Kutin
Številni obiskovalci Mariborskega otoka so se danes z nemalo začudenja ustavljali ob starem hrastu in spremljali prizore, ki za kopališče niso prav značilni. Na ogromnem modrem tatamiju so se namreč moški in nekaj žensk v parih oklepali drug drugega, se valjali po tleh in sila skoncentrirano - borili. Za nepoznavalce sicer jiu-jitsu ne izgleda prav običajna borba, tudi sicer so se od potu premočeni borci drug do drugega vedli zelo prijazno in spoštljivo.
"Gre za enajsti slovenski open mat, ki je v brazilskem jiu-jitsu, ki ga tukaj promoviramo, izraz za odprte blazine, sparinge, kjer vsak zgrabi svojega partnerja, in potem delaš karkoli pač delaš. Zadevo organiziramo že nekaj let, s prijatelji iz Ljubljane in Litije smo ugotovili, da potrebujemo dogodek, kjer bi se povezovali, sploh ker naš šport ni preveč dobro podprt in poznan. Zato smo se organizirali sami, pred tremi leti je v Zagrebu prišlo res veliko ljudi, nazadnje nas je bilo 153, kar je rekordno število. To je drugi dogodek, ki smo ga organizirali zunaj, danes je tukaj okoli 100 ljudi," pojasni dogajanje Zoran Jerkovič, jiu-jitsu trener pri klubu Antbition v Mariboru.
Tudi danes so prišli na otok navdušenci iz Zagreba in Varaždina pa seveda iz cele Slovenije. Šport je mentalna igra in čeprav je borilna veščina, je ena bolj analitičnih borilnih veščin, zato je vročina na najbolj vroč dan v letu zgolj izziv, dodatna okoliščina, ki jo je potrebno premagati, skozi to rasteš in se lažje soočaš z izzivi, pravi Jerkovič, in tudi sicer je jiu-jitsu dobra zadeva za osebno rast, se strinjajo vsi.
"V osnovi je poanta borbe prisiliti nasprotnika k predaji. V tem športu ni udarcev, z uporabo vzvodov in davljenj je potrebno prisiliti nasprotnika v predajo. Preda se tekmovalec tako, da udari po tatamiju. To je borba za kontrolo nasprotnika," pravi Jerkovič.
Posebnost open matov je seveda ta, da si nasprotnika sodelujoči izberejo sami, seveda morata biti približno enakih veščin. Veliko o borcu povedo pasovi, ki so po tradiciji vzhodnjaških borilnih veščin v barvah, ki že same povedo, kdo je beli začetnik in kdo črni mojster. "Ampak skupnost ni tako velika, zato vemo, kdo je trener, kdo so višji pasovi. Ampak pas ne pove vsega, nekdo, ki ima 50 let in črni pas, ne more atletsko izzvati nekoga, ki je star 20 in ima moder pas, čeprav zna več," doda sogovornik.
Žensk je sicer na tatamiju nekoliko manj, a število bork sicer raste, pravi trener: "Naša Maja Povšnar, ki je danes sicer ni, je naša zelo uspešna tekmovalka in zelo dober primer, kako ti lahko nekdo, ki je 20 kilogramov lažji od povprečnega moškega tekmovalca, naredi na tatamiju!"
