Mestna občina Maribor je objavila rezultate svojega prvega participativnega proračuna na območju celotne občine. Od skupno 131 predlaganih in potrjenih projektov, jih je bilo izglasovanih 44. Pri tem volilna udeležba ni bila najboljša, saj je glasovalo le 1439 občanov. Ti so lahko svoj glas podelili več projektom, pri čemer pa njihova skupna vrednost ni smela preseči 40.000 evrov. Tako je izglasovanih 44 projektov dobilo skupno 1990 glasov, vseh 131 projektov na glasovnici pa skupno 3142 glasov. Le za dva predloga ni glasoval nihče, sporočajo z mariborske občine.
Absolutna zmaga Klavirskemu prehodu
Med vsemi projekti je največ glasov - sto - prejel projekt Klavirski prehod za pešce pri Konservatoriju Maribor v Mladinski ulici. Projekt sodi v območje 2, ki vključuje mestne četrti na levem bregu Drave. V območju 4, ki zajema mestne četrti na desnem bregu Drave, so največ glasov prejeli projekti za ureditev Stražunskega gozda: Krajinski park Stražun, Koši v Stražunu in Stražun - ureditev mestnega gozda. V območju 1, kjer gre za krajevne skupnosti na levem bregu Drave, pa je največ glasov dobil projekt Kolesarski poligon oziroma pumptrack Malečnik. Medtem je v območju 3, ki pomeni krajevne skupnosti na desnem bregu, zmagal fitnes na prostem in igrišče za otroke v Limbušu.
"Med 44. izglasovanimi predlogi se jih približno petina nanaša na postavitve otroških igral oziroma ureditve igrišč in približno toliko tudi na postavitve urbane opreme, kot so klopi in koši," pojasnjujejo na MOM in dodajajo, da veliko projektov vključuje ureditev in označitev rekreacijskih, sprehajalnih in pohodniških poti. Izglasovani so bili tudi predlogi, ki urejajo varstvo narave in živali, označevanje kulturne dediščine, postavitev spomenika v vojnah padlim živalim, umirjanje prometa in grafitiranje. Samo en projekt je bil izglasovan na področju izobraževanja mladih, in sicer projekt Ureditev prostorov za brezplačno učenje otrok robotike in programiranja iz socialno šibkih družin, ob tem pa še en projekt naslavlja skupino oseb s posebnimi potrebami (vodeni ogledi mesta).
Oddanih 330 predlogov
Svoje predloge izboljšav na katerem koli področju delovanja Mestne občine Maribor je lahko na spletni platformi Čuj, sodeluj oddal vsak občan s stalnim prebivališčem v MOM in starejši od 15 let. Oddanih je bilo 330 predlogov, ki jih je pregledala strokovna komisija in ocenila, ali so izvedljivi in skladni z zakonodajo. Vsi predlogi, ki so ustrezali tem merilom, so bili uvrščeni v glasovanje in razvrščeni v štiri skupine glede na območje, kjer bi bili izvedeni: mestne četrti na levem in desnem bregu Drave in krajevne skupnosti na levem in desnem bregu. Glasovanje preko spletne platforme se je začelo 3. decembra. Sprva je bilo predvideno, da se zaključi 10. decembra, a so ga zaradi epidemioloških razmer podaljšali do 23. decembra.
Največ glasov za projekte v mestnih četrteh na desnem bregu
Največ glasov so prejeli projekti v četrtem območju, ki zajema mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci, Pobrežje, Tezno, Magdalena, Studenci, Tabor, Nova vas in Radvanje. V tem sklopu je bilo tudi največ predlaganih projektov. Kateri vse so zglasovani projekti, lahko preverite na tej povezavi.
Povprečna vrednost posameznega izglasovanega projekta je 10.860 evrov, skupno pa so izglasovani projekti vredni 477.825 evrov. Za njihovo izvedbo je v okviru participativnega proračuna a naslednjih dveh letih predvidenih 500 tisoč evrov. 22.175 evrov bo namenjenih za pokritje nepredvidljivih dodatnih stroškov, ki se utegnejo pojaviti pri sami izvedbi, navajajo na občini.
Izglasovani projekti bodo uvrščeni v občinska proračuna za leti 2021 in 2022. Za njihovo realizacijo bodo zadolženi pristojni uradi v mestni upravi, občani pa bodo napredek posameznega projekta lahko spremljali na platformi Maribor, sodeluj.
Projekt sta mariborski občini pomagala izpeljati Zavod PIP in Fundacija Prizma. Bojan Golčar iz Zavoda PIP, je komentiral, da so s projektom zadovoljni, kar se tiče števila predlogov, ki so jih podali občani, manj pa seveda z volilno udeležbo. Meni, da je slab odziv pri glasovanju posledica nezaupanja, ki sta jih pri občanih pustila neuspešna pretekla poskusa izvedbe participativnega proračuna. Dejstvo pa je tudi, dodaja, da je tudi v drugih občinah odziv pri prvi izvedbi mehanizma slabši, a da se s ponovitvami izboljšuje. "Zdaj je izjemno pomembno, ali se bodo izglasovani projekt v naslednjih dveh letih uresničili in koliko jim bo namenjene širše pozornosti. Skozi to se namreč lahko povrne in krepi zaupanje v projekt, saj bodo občani videli, da se je tam, kjer so nekaj predlagali in za tisto glasovali, tudi zgodilo," je poudaril Golčar.
