Razkužilo za roke, rokavice, predpasnik, maska, zabojnik za ostre predmete, airway maska - nujna oprema za zaščito v vsaki torbi patronažne medicinske sestre in nič ne sme manjkati, v času širjenja novega koronavirusa pa sploh ne. Za zaščito zdravja patronažne sestre, njenih najbližjih in zdravja pacienta in njegove družine. Medtem ko je bilo v času razglašene epidemije veliko zdravstvenih storitev preprosto odpovedanih, patronažne medicinske sestre ves čas delajo na terenu - med ljudmi za ljudi. Patronažno varstvo je namreč organizirano vse dni v letu, tudi ob nedeljah in praznikih.
Niso rekle, da patronažnih storitev ni več
O delu na terenu sta spregovorili predstojnica organizacijske enote patronažno varstvo v mariborskem zdravstvenem domu Danica Sirk in Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. "Niti za trenutek nismo nehale delati, četudi smo bili v strahu za lastno zdravje, zdravje naših družin in zdravje pacientov. Tudi v kmetijskih trgovinah smo si nekatere na začetku nabavljale zaščitno varovalno opremo, tisto za škropljenje, ker smo od samega začetka epidemije vstopale v hiše. Ampak delati nismo nikoli nehale, nismo se zaprle in nismo rekle, patronažnih storitev ni več," pravi Andreja Krajnc.
Kam poklicati
Dve telefonski številki imajo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca aktivni. Od ponedeljka do petka med 6.30 in 14.30 in v soboto do 12.30 sprejemajo klice na telefonski številki 02 22 86 537. Ob popoldnevih med delavniki in v soboto do 20. ure pa na telefonski številki 051 394 537. Predvsem popoldne se na tej številki dogaja marsikaj. "Obvestilo, da se je zamašil kateter, vprašanje, katero črpalko za izbrizgavanje mleka bi bilo najbolje kupiti, ali pa vprašanje, zdaj sem dobil izvid iz antikoagulantne ambulante, naslednji pregled imam 14. maja, kaj moram sedaj narediti. Ne glede na raznolika, včasih tudi banalna vprašanja smo ocenili, da je prav, da imamo tudi popoldne telefon dostopen. Ljudje ga potrebujejo, daje jim občutek varnosti," razloži Danica Sirk.
Patronaža še ni odrekla nobenega obiska
Od 16. marca izvajajo le najnujnejše kurativne patronažne obiske, katerih opustitev bi lahko imela izrazito negativne posledice za zdravje pacienta. Od preventivnih obravnav opravljajo le preventivne obravnave otročnic in novorojenčkov, odpuščenih iz porodnišnice. A Krajnčeva pove, da je dela zdaj celo več. "Več je bilo odvzemov krvi na domu, ker večinoma laboratoriji ne delajo in ljudje težje prihajajo v centralne laboratorije. Tudi iz bolnišnic so bili zelo hitri odpusti. Drugi, tretji dan po operaciji ali poškodbi se pacienta odpusti v domače okolje. V tem trenutku delamo več kot 90 odstotkov našega dela pri starejših od 75 let," našteva patronažna sestra.
"Velikokrat te skrbi, kaj je s pacientom, pa ga pokličeš ali obiščeš, pa čeprav tega ZZZS ne plača. Človeško je to, da te skrbi za paciente"
Delo se ne konča ob določeni uri
Niso zgolj diplomirane medicinske sestre, ki le zdravstveno oskrbijo pacienta, pač pa ker vstopajo v domove, vidijo marsikaj, poznajo situacijo v družini in poskušajo pomagati. Primeri na terenu so različni in ne vedno zgolj zdravstveni. "Recimo, po zlomu gležnja je potreben prevez, treba je dati injekcijo proti strjevanju krvi, to je, kar se zdravstvene oskrbe tiče, ampak situacija je zanj širša. Tak starostnik ne more v trgovino, ne more v lekarno po zdravila, ne more odnesti smeti, nabere se kopica banalnih opravil. Poskušamo vključevati svojce, iščemo tudi medsosedsko pomoč. Nekateri problemi so kompleksni, ko je potrebno vključevanje centra za socialno delo. Ugotavljamo pa, da ko je izražena neka potreba, je potrebna pomoč takoj. Pacient ne more čakati, da recimo mine vikend, ampak pomoč potrebuje zdaj," ponazori Sirkova.
Starejši se sami ne znajdejo
Krajnčeva opozarja, da je bilo težko starejšim, ki niso vajeni videoklicev, interneta, ko niso mogli priklicati družinskega zdravnika, ki ga poznajo. "Včasih smo edini most med družinskim zdravnikom in pacientom. Starejši niso vajeni informacijske tehnologije, se ne znajdejo. Že prej se niso znašli, zdaj pa še manj, predvsem tisti, ki živijo sami, pa tudi če ne, velikokrat se ne znajdejo niti njihovi svojci," opiše Krajnčeva.
"Ljudje so naročili zdravila, jih potrebujejo, ampak kdo jim bo pa zdravila dostavil, če nimajo nikogar?"
Roke od razkuževanja povsem izsušene
V začetku epidemije, sredi marca, so se soočale s pomanjkanjem zaščitne opreme, a stanje je sedaj boljše. Opreme še vedno ni na pretek, pa cena je krepko narasla, a vsaj kupiti jo je mogoče. "Primanjkuje nam zaščitnih predpasnikov oziroma halj za zaščito telesa, razkužil, rokavic in mask je za sproti dovolj," še doda, ko že slišimo, da je prispela do novega pacienta. Pove, da si pred vstopom v stanovanje ali hišo nadene zaščitni plašč s stisnjenimi rokavi, namesti pokrivalo za lase, zaščitno masko, očala, ponekod tudi vizir, natakne rokavice, ob vstopu v hišo pa natakne še zaščito za čevlje, vmes si vsaj dvakrat razkuži roke, ki so od pogostega razkuževanja že povsem izsušene. To usodo delijo tudi kolegice. Razkuži patronažno torbo, aparate za merjenje krvnega tlaka ...
Si lahko odstranite masko, da vidim vaš nasmeh?
V mariborskem zdravstvenem domu so patronažnim sestram pri takšnih opravkih pomagali prostovoljci. "Sedaj imamo vedno masko. Tega nismo bile navajene in se je težko navadimo. Prej smo osebno varovalno opremo namestili v določeni situaciji, sedaj pa je to del našega vsakdana. Kolegica mi je rekla, da jo je pacientka prosila, ali bi si lahko samo za trenutek odstranila masko, da bi lahko videla njen nasmeh," sklene svojo pripoved Sirkova.