Pred nekaj leti, mislim, da pred tremi, smo bili prijetno presenečeni nad osrednjim delom mariborske novoletne okrasitve, pri tem mislim na osvetlitev starega mestnega jedra, predvsem na lučke nad Gosposko, Vetrinjsko, Jurčičevo in Slovensko ulico in Grajskim trgom. Čudo pisanih neurejenih luči, napeljav in krogel prejšnjih let je zamenjala enostavna bela osvetlitev, ki ima za osnovo križem kražem napeljane bele lučke preko ulic. Enostavno in lepo! Tudi lučke na velikih smrekah, ki so se nekdaj od vrha navzdol končale na višini treh metrov, menda, da jih ne bi huligani razdejali, so zadnja leta napeljane do tal in so lepe. V mestu so številni prijetno opremljeni in osvetljeni kotički, od latern v nekaterih prehodih do okrasitve fasad, ki poudarjajo lepo mariborsko arhitekturo. Letos se je obseg osvetlitve še povečal (ne vem, ali je to v času energetske ozaveščenosti ravno potrebno, ampak recimo, da moderna svetila niso več tako električno požrešna kot nekoč navadne žarnice) in so dodatno osvetljeni in poudarjeni robovi pozidave na Lentu, ki je pomembna mariborska posebnost in značilnost in si zasluži tudi novoletni poudarek. Tu sicer pogrešam doslednost pri osvetlitvi nekaterih vertikalnih linij pozidave in bi bilo morda bolje, če bi bil osvetljen manjši del Lenta, pa zato tisti vrhunsko. Enostavni beli in rumenkasti osvetlitvi se pridružujejo še naravne smrečice na številnih lokacijah. Lepo, praznično, všečno (manjka samo še uniformna okrasitev mestnih trgovin, morda s smrečjem in nizi belih lučk) in prevevajo nas praznični duh in zadovoljstvo in želja, da bi se vsi ljudje na svetu lahko imeli kot mi …
Dokler ne zavijemo iz Gosposke na Glavni trg, kjer se zgrozimo pred vsiljivostjo panoramskega kolesa. Ne vsiljivostjo zaradi velikosti in lokacije postavitve, ti dve sta primerni, ampak zaradi njegove vsebarvne, utripajoče in nasilne osvetlitve. Tako osvetljeno panoramsko kolo sodi v zabavišče in v lunapark, ne pa v okolje, ki je s svojo ureditvijo namenjeno prijetnim in toplim občutkom, kakršne naj bi imeli v hladnem zimskem času, v pričakovanju zime, praznikov in družinskih srečanj. Tistim, ki ne veste: osvetlitev panoramskega kolesa utripa in se spreminja v vseh barvah in vzorcih, kar si jih lahko izmislite, in s tem prevpije vso, sicer lepo in prijetno novoletno dekoracijo. Pojmovanje, da je potrebno izkoristiti sodobno tehniko, če ta omogoča vse te barve in barvne vzorce in utripanje, je zgrešeno. Enakomerna, bela ali topla rumenkasta osvetlitev, brez utripanja in vzorcev, bi bila mnogo lepša in bolj prijetna, barvni stampedo pa naj si lastniki kolesa prihranijo za lunapark. In pri tem je verjetno potrebno samo pritisniti par gumbov in osvetlitev primerno programirati, pa bi bilo vzdušje na Glavnem trgu in še drugih lokacijah, odkoder se vidi panoramsko kolo, takšno, kot bi bilo primerno za miren, prednovoletni, praznični čas. In enako velja za sicer všečen starinski vrtiljak, postavljen v bližini, ki zaradi skromne velikosti ni tako na daleč vsiljiv. Občina Maribor kot avtorica in lastnica novoletne osvetlitve bi morala lastniku kolesa – in vrtiljaka – jasno povedati, kaj je primerno in sprejemljivo in kaj ne.
Samo Jenčič, Maribor
