Andreja Kutin
Ob zaključku 6. Festivala sprehodov, ki ga organizira Rajzefiber, program Društva Hiša!, so tradicionalno podelili tudi festivalske nagrade. Rajzefirbčni špancirštok za največ obiskanih sprehodov so letos podelili Tatjani Fuhrmann, ki se je udeležila kar devet, Rajzefirbčni šuh, nagrado za najbolje ocenjen sprehod obiskovalk in obiskovalcev, je prejel sprehod Skrivnosti belega monolita pod Pekrsko gorco, ki ga je izvedel Andrej Geržina, Rajzefirbčni šniranc, "nagrado", namenjeno po mnenju obiskovalk in obiskovalcev festivala predelu, ki mestu ni v ponos, pa je že četrto leto zapored "prislužilo" Melje. Organizator je bil sicer s festivalom izjemno zadovoljen: 24 različnih tematskih sprehodov in dve okrogli mizi je obiskalo skoraj 700 obiskovalk in obiskovalcev, so sporočili.
Po bobrovih sledeh
V soboto, na zadnji dan festivala, smo se udeležili sprehoda Po bobrovih sledeh, o skrivnostnem bobru, ki je vnovič našel prostor ob Dravi. Ker Lent zdaj ni nič kaj prijazen habitat ne za ljudi in kaj šele za bobra, se je sprehod pričel na Studenški brvi. Bober je največji evropski glodavec, saj odrasla žival nabere kar 35 kilogramov, je z osnovnimi podatki o tem skrivnostnem prebivalcu Drave pričela Martina Vida z Inštituta Lutra. Seveda je prilagojen na življenje v vodi, dva sloja dlake, med katere se ujame zrak, ga ščitita pred mrzlo vodo, a prav dlaka s posebnimi kaveljci je kriva za prvi val množičnega lova na bobre. Iz njegove dlake so namreč izdelovali klobuke in bobrova dlaka je bila tudi material za znameniti Napoleonov klobuk.
Naslednje, kar je vodilo do iztrebljanja teh živali, je njegov debel luskast rep. "Rep bobru ne služi za plavanje, kot mislijo mnogi, temveč z njim pod vodo le krmili. Bolj pripraven je na kopnem, saj se nanj opre v sedečem položaju, služi pa tudi za komunikacijo. Ko se približuje nevarnost, z njim glasno udari po vodi in tako opozori druge člane družine, naj se skrijejo. Rep je še danes specialiteta v nekaterih državah. Ne vem sicer, zakaj, ker je v njem le maščoba," se sprašuje Vida, a iz vrst sprehajalcev se hitro zasliši "Ja, ocvirki, seveda."
Poleg dlake so ga lovili tudi za hrano
Danes je bober zaščitena vrsta in ga je prepovedano loviti, čeprav ni bilo vedno tako. Poleg dlake so ga lovili tudi za hrano, in to še posebej v postnem času. "Zaradi repa so ga proglasili za kosmato ribo in cerkev je dovolila jesti meso bobra v postnem času," je pojasnila biologinja temne čase za bobre.
"Zaradi repa so ga proglasili za kosmato ribo in cerkev je dovolila jesti meso bobra v postnem času"
Danes bobri niso več na jedilnikih ljudi, nastajajo pa občasno nesoglasja med kosmatimi vodnimi arhitekti in ljudmi. So izključno rastlinojedi, a ker se prehranjujejo z lubjem dreves, najraje z vrbo, lotijo pa se tudi smreke, občasno kakšno drevo tudi pade. S pomladjo je hrane več, saj jedo tudi drugo rastlinje, hrano pa lahko najdejo tudi na kakšni njivi.
