(POGOVOR) Kdo je Mariborčan, ki ima na Dunaju rock bend

Mariborčan Matjaž Goričan že dvanajst let živi na Dunaju, kjer je frontman benda The Black Proteus. Bend ima mednarodno sestavo - poleg Slovenca Goričana imajo kitarista iz Turčije, druga člana sta Avstrijca. Pojejo v angleščini, jeziku, ki ga razumejo vsi. Ime The Black Proteus ima slovenski pridih po človeški ribici. "Navadna človeška ribica ni le avtohtona vrsta v Sloveniji. Poznajo jo po celem Balkanu. Medtem ko črna človeška ribica, ki so jo odkrili menda v 80. letih, obstaja le v Sloveniji. Original naše, haha," o bendu pove sogovornik.

Njihov prvi EP We Meet Again je imel pet komadov, nato so izdali album Loading. "Ugotovili smo, da nas vse zanimajo računalniške igre. Privlačil nas je nostalgični zvok PC-zvočnika ali gameboya. Rekli smo, da je to naš žanr. Osembitni rock. Imeli smo še nekaj surovejših komadov, ki so bili logična navezava na prvi EP, zato smo zdaj novega poimenovali We Met Again. Nekako smo se na novo spoznali z lastnimi koreninami. Osembitnemu rocku smo dodali več solaž, kitar, basov," opiše njihovo glasbo. 

Goričan je bend imel že v Sloveniji, po selitvi v avstrijsko prestolnico je želel imeti bend še naprej, pripoveduje. "Na začetku sem se še privajal na novo okolje, ampak potem sem našel lokalne glasbenike, s katerimi se je dalo nekaj narediti. Mislil sem, da je v mestu z 1,8 milijona prebivalci lažje najti ekipo za bend. Bil sem prisiljen napisati nekaj pesmi, da sem jih lahko predstavil ljudem, s katerimi sem želel igrati. Tako se je razvilo. Prvič smo se dobili v najbolj klišejski dunajski kavarni, kamor je zahajal cesar Franc Jožef, vadimo pa v rdeči četrti. To sta neka dva obraza Dunaja, haha," o začetkih benda pove Goričan. 

Iz Maribora se je Goričan na Dunaj odpravil iz službenih razlogov. Ukvarja se z IT-jem, že v Mariboru se je, ker v bendu niso imeli denarja, sam naučil oblikovati logotipe, plakate in spletne strani: "To sem začel delati tudi za druge bende in razvil celo kariero. Na koncu sem že snemal videospote. Neka avstrijska agencija je iskala nekaj, kar sem izdeloval, in so me povabili. Rekel sem si, da grem poskusit za eno leto. In zdaj sem na Dunaju že dvanajst let. Šel sem tja zaradi nečesa drugega, zdaj pa se ukvarjam še z glasbo." Bend je našel po petih letih na Dunaju.

V bendu dobro sodelujejo, pravi. O bobnarju pove, da bo nekoč menedžer. "Že zdaj se pri rosno mladih letih ukvarja z bukiranjem koncertov, iskanjem sponzorjev. To je njegova vrlina, ostali pa imamo kaj drugega. Jaz pokrivam slovenski trg in dajem tukaj intervjuje, haha. Basist skrbi za družbena omrežja, kitarist študira glasbo, je zelo talentiran. Zmeraj, ko rečemo, da rabimo daljši solo v komadu, spiše solažo, ki lahko traja dva tedna, haha. Dopolnjujemo se, kjer se le lahko," pove. 

V Sloveniji so nastopili večkrat, odprlo se je v zadnjem letu, ko so posneli duet s pevko Anabel. "Ful fajn je bilo priti domov. Slovenska publika nas je res dobro sprejela. Bi rekel, da ni neke razlike v publiki. Folk začuti rock koncert, muziko. Edina razlika je, da se lahko kot edini slovensko govoreči član benda ponorčujem iz kolegov na odru. Nič ne razumejo in lepo v zadregi prikimavajo, haha. Na poti nazaj me vprašajo, ali sem lepo govoril o njih. Itak, da rečem ja. Lani smo nastopali tudi zunaj Slovenije. Največkrat igramo na Dunaju, ker smo pač od tam. No, lani pa nam je uspelo priti celo do Španije, igrali smo na enem festivalu. Predstavili smo se novi publiki in se tudi mrežili z glasbeno industrijo," še pove.  

Prijavili so se na tekmovanje, prek katerega bi se lahko uvrstili na Wacken Open Air, eden večjih festivalov metalske glasbe v Nemčiji. "Wacken, to je noro. 75 tisoč ljudi se vsako leto zbere tam. Če pridemo tja, smo zmagali. Mednarodna žirija nas je izbrala za favorite. 22. junija se na Dunaju potegujemo za mesto na Wacknu. Itak praznujemo vsak uspeh, veseli smo že, da smo prišli v finale, uvrstitev na festival pa bi bila fenomenalna." 

So format benda, ki nastopa v klubih. "Imamo klubske turneje. To so včasih večji kafiči ali tudi dvorane. Na koncert gremo, da širimo svoj glas. Ker smo ena taka fajn družina, je super tudi pot v kombiju. To združi ljudi. Itak pa, da se je novi publiki noro predstaviti. Naš urnik pa je recimo takšen, da smo v torek na Dunaju, v četrtek v Hamburgu, v petek v Amsterdamu, v soboto pa v Münchnu. Gremo še malo proti severu." 

Slovensko rock sceno Goričan spremlja. Pravi, da je odlična. "Noro je. Recimo naša EP-ja je produciral Matic Mlakar, kitarist Alo!Stari, ki so mi odlični. Fenomenalno se mi zdi, da so uspeli v mainstream spraviti punk rock, ki smo ga poslušali v devetdesetih. Lani smo igrali s skupinama Klon in Escalade. Povezali smo se in skupaj izvedli turnejo In Your Face. Igrali smo v Mariboru, Brežicah, Ljubljani. V Sloveniji niti slučajno ne manjka dobre glasbe. Mladi bendi so top. Pesem Tobogan od MRFY mi je top. Ful je nekih stvari. Cel spekter ljudi, od mladih in starih, zna ceniti rock glasbo," še pove Matjaž Goričan, frontman benda The Black Proteus.