Preudarno do manj zavržene hrane

Decembra, ko so nakupovalni vozički (pre)polni najrazličnejše hrane in se mize pri večini šibijo od dobrot, se le redko vprašamo, kako ravnamo s hrano. Ali vso, ki jo kupimo, tudi porabimo; je skuhamo toliko, kot je pojemo? Zadnji čas se o zavrženi hrani na srečo več razmišlja, saj ta ne pomeni le metanja denarja stran zavoljo neposredno zavrženih količin hrane, ampak tudi zavoljo nepotrebne porabe energije, vode, kmetijskih zemljišč, transporta in vsega drugega.

Zavržejo kar tretjino manj hrane

Da je zavržena hrana zelo draga in pomeni strošek, ki ga je mogoče s preudarnim ravnanjem zmanjšati, se vse bolj zavedajo tudi v javnih ustanovah. Pred dvema letoma so Ekologi brez meja v dveh javnih ustanovah - novomeški bolnišnici in mariborskem Domu starejših občanov Tezno - opravili pilotno raziskavo, v okviru katere so analizirali način ravnanja s hrano.
"V tem projektu, imenoval se je Ne meč'mo hrane stran, smo se veliko naučili. V domu smo imeli občutek, da lepo ravnamo s hrano, in smo se za sodelovanje v projektu odločili, ker smo želeli to preveriti," pravi direktorica Doma starejših občanov Tezno Jasna Cajnko. Pokazalo se je, da je s tako imenovanim tablet sistemom (torej serviranjem hrane v kuhinji in prinašanjem hrane na pladnjih do stanovalcev) 2,4-krat več zavržene hrane, kot kadar se hrana servira neposredno pred stanovalci, saj je tu mogoče upoštevati njihove želje, kar pa ne pomeni le večjega zadovoljstva stanovalcev, ampak prinaša pomembne finančne učinke, tudi vpliv na okolje je manjši.

Osnova je premišljeno ravnanje

"Zelo racionalno ravnamo s hrano in tudi tisto, kar ostane, skušamo porabiti. Na primer, če ostane kruh, se naredijo kruhovi cmoki ali drobtine. Čeprav se moramo držati normativov in se jih, jih tudi sproti prilagajamo. Ko vemo, da imajo stanovalci določeno hrano zelo radi - tak je primer z vampi -, jih naredimo več, pri čevapčičih pa smo opazili, da jih nekateri pojedo manj in jih tudi dobijo manj. Maslo na primer delimo porcijsko, ne pa v tistih majhnih zavitkih, in še cela vrsto ukrepov je," pravi Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco. V domu imajo sistem manjših gospodinjskih skupnosti in hrano stanovalcem neposredno delijo. "Naše varuhinje stanovalce izjemno dobro poznajo in natanko vedo, kakšne so njihove želje," pravi direktor.
V kuhinji Doma pod gorco kuhajo ne le za stanovalce doma, ampak vsak dan pripravijo še 500 do 530 obrokov za mariborsko socialno kuhinjo, obroke za dva vrtca, pa 110 kosil na domu in tudi malice, izdelujejo pa tudi še pekovsko pecivo in torte. "Redno zelo podrobno spremljamo, koliko hrane se zavrže, in menim, da smo z rezultatom lahko zadovoljni: med biološke odpadke gre (vključno z olupki, ogrizki, odpadnim oljem in drugim) 3,3 odstotka hrane," pravi Žigon.

Načrtuje se bolj kot nekoč

V Sončnem domu imajo tablet sistem. "Če kdo hoče manjšo porcijo, to upoštevamo tako, da se mu da polovična porcija, in če kasneje želi, lahko naknadno vedno dobi tudi več," pojasni Tatjana Ribič, strokovna vodja mariborskega Sončnega doma. Pravi, da stanovalci hrano hvalijo, jedilnike sestavi komisija, v kateri so tudi stanovalci. "S hrano racionalno ravnamo. Bistveno bolj se načrtuje, kaj in koliko hrane se bo pripravilo, kot se je nekoč," še doda.
Tudi v Domu starejših Idila v Vukovskem Dolu gledajo na to, da je zavržene hrane čim manj, in tudi v tem domu stanovalci sodelujejo pri pripravi jedilnikov. Direktorica doma Alica Rendulić pravi, da imajo natančno vsakodnevno evidenco, koliko obrokov naj se skuha, zato le redko zavržejo nedotaknjene obroke hrane. "V enem delu doma imamo tablet sistem, velik del hrane se razdeli na oddelkih." Posebnega sistema spremljanja količin zavržene hrane nimajo, direktorica ob tem ocenjuje, da bi se "verjetno še dalo kaj narediti".
Najbrž res. Izkušnja iz doma Tezno kaže, da so rezerve tudi takrat, ko se ocenjuje, da se s hrano dobro ravna.