Rok Kajzer
Občino Starše z Lovasom povezuje predvsem spomenik oziroma grobnica na pokopališču, kjer je pokopanih 77 slovenskih borcev, med njimi tudi Alojz Colnarič iz Starš. Sodelovanje med občinama poteka že od daljnega leta 1981, od takrat se ves čas aktivno povezujeta in sodelujeta kulturni društvi – Ivan Goran Kovačić iz Lovasa in društvo Alojz Colnarič iz Starš. Pobratenju na področju kulturnega sodelovanja (1988) je leta 2005 sledil podpis listine o prijateljstvu med občinama.
Preteklo soboto, 18 januarja, je tako Lovas obiskala delegacija, ki jo je vodil župan Starš Stanislav Greifoner, v njej pa so bili še predsednik krajevne organizacije Zveze borcev NOB Starše Zoran Vobič, sorodnika borcev 5. slovenskega bataljona Mitja Lednik in Božo Grafenauer ter predstavnik Slovenske vojske podpolkovnik Zvezdan Marković. Spominske slovesnosti s položitvijo vencev ob spomeniku se je udeležila tudi delegacija ZZB NOB Slovenije. Greifoner je županji Lovasa Tanji Cirba in predsedniku občinskega sveta Stjepanu Milasu ob tej priložnosti v znak priznanja in zahvale za vzorno sodelovanje ter skrb za grobnico padlih Slovenk in Slovencev podelil posebno listino in priznanje. Delegacija je med drugim obiskala območje pri Opatovcu, kjer so pred 80 leti potekali najsrditejši boji, pa tudi grobnico in spomenik v kraju Komletinci, kjer je padlo štirinajst borcev slovenskega bataljona, okoli 30 pa jih je bilo ranjenih. Slovenski bataljon je doživel ognjeni krst s sovražnikom sicer že 18. decembra 1944, temu pa so sledili vedno hujši spopadi. Najtežji boji, v katerih je padlo največ borcev in bork, so se, kot rečeno, bíli 17. januarja 1945 pri vasi Opatovac.
Odbor slovenskega bataljona, ki je bil v Sloveniji ustanovljen 27. oktobra 1970, je posvečal skrb padlim soborcem. 12. aprila 1971 so obiskali Lovas in Komletince, da bi na grobove položili vence, grobov pa takrat niso našli. Zato so si pričeli prizadevati, da se opravijo odkopi in padle položi v skupno grobnico v Lovasu, kamor so vaščani Lovasa že leta 1966 položili najdene ostanke borcev, med njimi tudi borcev slovenskega bataljona. Nato so bili izkopi na območju položajev (strelskih jarkov) slovenskega bataljona opravljeni marca 1975 in oktobra 1979, najdene posmrtne ostanke padlih pa so položili v skupno grobnico v Lovasu.
