Umetniško sem začel s fotoaparatom spremljati življenje gozda, nato sem se odločil te fotografije objaviti, nastala je spletna stran, potem pa sem še kaj napisal. Nato so mi drugi rekli, da je to pravzaprav blog - in tako sem izvedel da sem bloger." Tako začne pripoved o Stražunu in sebi Maksimilijan Fras iz Kosovelove ulice. Njegova spletna stran je kronologija, odslikava gozda, ki lepo prikaže gozd, ki je sicer od vseh meščanov, a nekako ni dovolj fotogeničen, da bi se z njim prav zelo hvalili. Uporabljajo ga za tek, sprehajanje psov, nekateri v njem vrtnarijo, drugi so si pod krošnjami postavili klopce. A v resnici je Stražun, danes ukleščen med industrijsko cono na Teznu in spalno-trgovinsko Pobrežje, izjemnega pomena za mesto. Kaj z njim? Interesov je toliko kot ljudi, ki zahajajo vanj, na mestni občini ga beležijo kot urbani gozd, del zelenega obroča mesta, a na celovito upravljanje še čaka.
Serijo ponedeljkovih člankov posvečamo torej Stražunu. Ker, kot pravi naš sogovornik: "Zdi se, da je tema Stražunski gozd izredno podhranjena. Nihče ni imel interesa, da bi jo izpostavljal. Bilo je nekaj čistilnih akcij, a ta gozd potrebuje redno pozornost, ker je sredi urbanega okolja tak gozd redkost. Opažam pa, da je na ta gozd vedno večji pritisk, nekateri bi ga malo krčili, drugi počenjali kaj drugega. Recimo ob nogometnem igrišču se je nekomu zdelo, da drevesa preveč smetijo na dvorišče, in so se odločili posekati prvo vrsto dreves."
Krčenje ...
Najprej o zgodovini gozda sredi mesta. Stražun je danes največji sklenjen mestni gozd v Mariboru in je zadnji večji ostanek primestnih gozdov Maribora - taki gozdovi so pred tem pokrivali večino zemlje ob Dravi. Zemlja tukaj ni bila prav kakovostna, je brez zadostne količine humusa in preveč propustna za kmetijstvo, zato so gozd krčili le deloma za kmetijstvo, predvsem je bil "žrtev" urbanizacije.
"V preteklosti je Stražun s svojim vzhodnim delom Hrastjem in Tezenskim gozdom tvoril enoten gozd, ki je obsegal približno 1100 hektarjev. Gozdne površine so se do 19. stoletja skrčile na tretjino, torej na 370 hektarjev, po letu 1950 pa so del gozda skrčili zaradi pozidave. Leta 1979 so posekali šest hektarjev gozda zaradi gradnje hitre ceste. Površina gozda naj bi se v zadnjih desetletjih zaradi nenehnih posegov in neustreznega upravljanja od leta 1986 zmanjšala z 220 hektarjev na današnjih 154 hektarjev," piše zgodovinski opis medobčinskega urada za okolje.
... drobljenje
Danes je Stražun namenjen predvsem vsakodnevni rekreaciji in sprostitvi bližnjega mestnega prebivalstva. Krčenje in fragmentacija Stražunskega gozda sta opravila svoje - ne le, da se je v procesu krčenja gozda za kmetijsko obdelavo, urbanizacijo in vzpostavljanje prometnih koridorjev gozd zmanjšal po površini, danes je tudi razdrobljen na več nepovezanih območij, prav tako so močno fragmentirani robovi. Danes prečka gozd več cest, vključno s hitro cesto, in v njem ni več prostora, kjer ne bi slišali prometa. Krajinsko-ekološka funkcija gozda v prostoru je postala s tem močno okrnjena, opažajo na uradu za okolje.
Tudi lastniško je gozd razdrobljen, razparceliran, "kar je morda celo dobro, saj nihče ne more delati globalnih posegov, na nek način je to celo varovalka pred dramatičnimi posegi, ker razni ljudje imajo različne ideje, kaj vse bi tukaj lahko bilo. Vidim težnje, da bi bil bolj podoben mestnemu parku kot gozdu, a to je nekaj čisto drugega", pravi Fras.
Gozd ima kar nekaj naravnih znamenitosti, ki jih bomo s strokovnjaki še podrobneje opisali. Za začetek le to, da gozd preči stara struga Drave, pod Tezensko teraso pa so Stražunski izviri. Ima pa gozd tudi nekaj pack, ki bi jih bilo dobro odstraniti - potok ni potok, je kanal. In v njem ne plavajo paglavci, ampak odplake.
O prihodnosti Stražuna
Večer se kot medijski partner pridružuje aktivnostim iskanja vizije upravljanja mestnega gozda Stražun, ki jih v sodelovanju z Mestno občino Maribor izvaja Focus, društvo za sonaraven razvoj. Aktivnosti potekajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, pod okriljem platforme Dovolj za vse – trajnostno upravljanje z viri skupnosti. V projektu bomo ugotavljali in poudarjali smisel in pomen tega urbanega gozda, ki se, tako naši sogovorniki, vsem zdi samoumeven, vsak pa bi od njega nekaj drugega.
Urbani gozdovi, kot je Stražun, so danes redkost, a so sploh v času spreminjanja podnebja izjemnega pomena za mesto. Kako torej varovati, urediti in upravljati Stražun? Odgovore bomo iskali do 25. marca, ko bo Stražun gostil svoj dogodek - Dan za Stražun. Vabljeni k razpravi!