Zora Štok
Skorajda je ni dežele na svetu, v kateri se ne bi znašel kdo od vagantovcev, članov mariborskega popotniškega društva Vagant. To so svetovni popotniki, raziskovalci tujih, znanih in neznanih dežel, tamkajšnjih ljudi, navad, običajev. Raziskovalci tujih kultur, vselej radovedni, kakšen je življenjski utrip tam nekje na drugem koncu sveta. Ali tudi kje blizu nas, pa na to nismo bili pozorni. Ker nas je tistega, česar ne poznamo, strah, so se vagantovci v minulih 25 letih delovanja tudi trudili približati Slovencem kulture, ki jih nismo tako dobro poznali ali smo se jih zaradi dogajanja po svetu celo bali. Islamske na primer. Ali tibetanske, gostovanja budističnih menihov so bila vselej odlično sprejeta, prireditve obiskane.
Na zalogi še veliko izkušenj
Od ustanovitve naprej društvo vodi Dragan Potočnik, zgodovinar, pesnik, popotnik, profesor na mariborski Filozofski fakulteti. V društvu pravijo, da je Potočnik duša Vaganta, Slavko Gazvoda pa srce. In nepogrešljiva Cilka Vogrin, deklica za vse (blagajničarka, tajnica, organizatorka vsega mogočega in seveda tudi popotnica). In poleg njih treh še vrsta članov in članic, ki v različnih sekcijah skrbijo za utrip društva. Od izletov, kolesarjenja, martinovanja, društvenih piknikov. Za letos vse to velja v preteklem času, čas koronavirusa je namreč tudi za Vagant pomenil prenehanje rednih četrtkovih predavanj oziroma diaprojekcij, kar so pripravljali v Vetrinjskem dvoru pod okriljem Narodnega doma. A takoj ko bo možno, bodo te spet na sporedu. Vagantovci imajo na zalogi še veliko izkušenj z različnih potovanj, ki jih želijo deliti z drugimi. Da je med Mariborčani vselej veliko zanimanja za popotniška predavanja, dokazuje tudi odličen obisk.
V društvu tudi pomagajo popotnikom, ki niso člani, so pa želeli kak nasvet o posamezni državi. Kako se vesti, na kaj biti pozoren, kako se izogniti neprijetnostim, kako skriti denar, kje se pogajati za ceno in kje ne in še veliko drugih dobrodošlih, predvsem pa uporabnih nasvetov, ki so temeljili predvsem na izkušnjah številnih popotnikov, je bilo mogoče izvedeti pri vagantovcih. Predvsem pa so s svojimi pripovedmi o doživljajih razbijali predsodke o deželah in ljudeh, ki jih nismo poznali in smo jih zato ukalupljali v številne stereotipe.
Prva ekspedicija v Tibet
Na nedavnem pikniku, na katerem so člani tudi z masko na obrazu dali vedeti, da koronačas jemljejo resno, je predsednik med drugim dejal: "Od zadnjega Vagantovega predavanja je minilo več kot mesec dni. Mnogi od nas bi morali biti te dni na različnih koncih sveta, nismo šli na Zvončkovo pot, odpadla je aprilska Baskija, odpadla bo prvomajska Istra in tudi junijska Idrija in julijski Iran. Pa vendar verjamem, da bomo vse nadoknadili. Že kmalu. Še vedno upamo, da bomo v septembru odpotovali na tradicionalni Vagantov izlet na Balkan, letos Prokletije, in v drugi polovici septembra v Osrednjo Azijo."
Potočnik se je ob nizanju aktualnih dogodkov, popisovanju sekcij, ozrl tudi četrt stoletja nazaj, na začetek delovanja: "Društvo smo ustanovili marca 1995 v prostorih Mariborske turistične zveze z namenom povezati ljudi, ki sami ali v skupinah potujejo. Zapisali smo: Tako bomo lažje zbirali in izmenjevali informacije, pridobljene na potovanjih. Že julija tega leta smo se skupina Dragan Potočnik, Slavko Gazvoda, Jože Ornik, Milko Rojs, Gorazd Gumzej, Janez Zeilhofer) odpravili na prvo Vagantovo ekspedicijo - v Tibet. Po tem izjemno zanimivem, nepozabnem potovanju smo pripravili številna potovanja, ki so bila prav tako nekaj posebnega, bila so potovanja radovednosti, kreativnosti, drugačnosti. Prav to nas odlikuje in dela prepoznavne, hkrati pa dokazuje, da delamo kvalitetno, pošteno, iskreno. In tudi po 25 letih smo še vedno, kljub zelo drugačnim časom, aktualni in zaupanja vredni."
