Sicer že nekajletna načrtovana prenova Trga vstaje v Rušah je očitno sodu izbila dno, saj nam je županja Urška Repolusk potrdila, da je vložila kazensko ovadbo zoper bivšega župana Vilija Rezmana. Da stvari pri prenovi ne tečejo, kot bi morale, in da se mora počakati, pravi Rezman, pa tudi, da so mu že lani, ko je prvič na to opozoril občinsko oblast, tam zagrozili s tožbo. Repoluskova odgovarja, da dela vse prav in da je bivši župan presegel meje, in vložila je ovadbo, ker blati njeno ime, imena uradnikov in vseh vpletenih.
Rezman: Dela niso ne legitimna ne legalna
Želja po prenovi osrednjega trga v zgodovinskem delu Ruš je stara že vrsto let, že pred sedanjo občinsko oblastjo so se s tem ukvarjali tudi prejšnji župani. Prvi konkretni premik se je zgodil novembra lani, ko so odstranili večino dreves (enajst od štirinajstih), začasno pa še spominski plošči in spomenik pred kaplanijo, ki stoji na trgu. To je razbesnilo nekdanjega župana Rezmana, ki v svojih zapisih meni, da Repoluskova laže.
"Gradbišče stoji še danes in dela se ne izvajajo. Na moja opozorila, da njena ravnanja niso ne legitimna in ne legalna, odgovarja enkrat, da ima za to gradbeno dovoljenje in da se dela po projektih, drugič, da dovoljenje ni potrebno, ker se dela po njenem še sploh niso pričela, tretjič se sklicuje na arboristično oceno in zatrjuje, da za posek, razdejanje spomenika ne potrebuje sečnega dovoljenja, saj park ni gozd, spomenik pa lahko poseka brez kakšnega dovoljenja," med drugim pravi Rezman, ki je zato obvestil pristojne inšpektorske službe. Iz ministrstva za okolje in prostor so nam sporočili, da niso pristojni za odločanje, ministrstvo za kulturo pa je sklenilo, da inšpekcijskega postopka ne uvede, saj občina ni kršila zakona.
Repoluskova: Drevesa bomo nadomestili, spomenik bo ostal
Županja je za poseg imela gradbeno dovoljenje od maja lani in tudi zanika Rozmanove očitke, da so sekali kar na pamet. "Če smo, naj ugotovijo inšpektorji. Delamo urbano središče z veliko zelenih površin. Eno drevo smo posekali in ga bomo nadomestili z novim, ostalo pa so bila drevesca, grmovnice, ki jih bomo tudi nadomestili v južnem delu trga ob cesti. Tudi spomenik bo ostal, vse druge ideje pa še nastajajo, prijavili smo se tudi na razpis. Mi je žal, da zdaj vse stoji in je ograjeno, ampak tudi mi nismo predvidevali, da se bo zaradi epidemiološke slike v državi vse zavleklo. Upam, da se bodo dela v dveh mesecih začela," razloži Repoluskova.
Arboristka Tanja Grmovšek potrdi, da je lani občina želela pridobiti oceno, če bi hoteli na podlagi projektiranja izvajati gradbena dela na zaščitenem območju obstoječih dreves. "V skladu s poklicno etiko arboristov svetovalcev moram podati objektivno oceno glede na obstoječe stanje in podati usmeritve glede na pričakovane vplive in različne dejavnike. Nekatera drevesa na Trgu vstaje bi bilo smiselno zamenjati ne glede na načrtovane spremembe. Določena visokokvalitetna drevesa je smiselno ohranjati z več vidikov, za večino manjših in mlajših dreves pa so bile možne dodatne presoje - ohranjanje ali zamenjava. Pristojne službe lastnika in soglasodajalci oblikujejo svoja stališča o končnih rešitvah glede na več dejavnikov, v pomoč pa jim je tudi strokovno mnenje arborista svetovalca," je povedala Grmovškova.
Kako so izdali kulturnovarstvene pogoje
Nezakonitost in dvojna merila pri projektu očita Vili Rezman tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Občina Ruše sečnje ni prijavila zavodu, čeprav bi jo morala, nekaj dni prej in je to storila po posegu. Vodja mariborske enote zavoda Srečko Štajnbaher tudi prizna, da so zahtevali, da se jih o pričetku del obvesti predvsem zaradi arheološkega nadzora pri zemeljskih delih, a tega obvestila ni bilo. Doda, da so naknadno pregledali teren in ocenili, da pri dosedanjem odstranjevanju ni bilo posledic na varovane sestavine spomenika, ter navede, da v odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju občine Ruše ta parkovna površina sploh ni omenjena, saj posebej ne predstavlja takšne kvalitete, ampak je pomembna samo v sklopu celotnega trškega jedra.
Izjemna ambientalna celota
Po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine je Trg vstaje sestavni del naselbinskega spomenika Ruše - Trško jedro, ki je z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov razglašen za naselbinski projekt. Vaško jedro se je razvilo ob cesti ob ruškem potoku in nekoliko odmaknjenim cerkvenim prostorom pred cerkvenim obzidjem. Cerkveni stavbni kompleks je pomaknjen nekoliko severno od tržnega prostora. Izoblikoval je svoj lastni trg, po mnenju zavoda pa cerkev z gimnazijo, župniščem, nekdanjo kaplanijo in nekdanjim obzidanim pokopališčem pomeni izjemno ambientalno celoto.
Idejno zasnovo projekta je že v začetku leta 2017 pripravil biro Arrea z arhitektko Marušo Zorec na čelu in takratno občinsko vodstvo je ta dokument za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev poslalo na Zavod za varstvo kulturne dediščine. Z zavoda so občini sporočili, da morajo vlogo dopolniti, drugače jo bodo v 30 dneh zavrgli. Občina tega v roku ni storila, ampak je dopolnitev poslala šele konec leta 2017, torej kar deset mesecev kasneje, in zavod je, kljub lastnemu sklepu, da vlogo zavrže, izdal kulturnovarstvene pogoje za ureditev parka. Štajnbaher zavrača, da je deloval nezakonito, in zatrjuje, da postopka, tudi če bi s sklepom prvo vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev zavrgli, ne bi spremenilo, saj so v decembru dobili spremenjeno vlogo.
Pozitivno mnenje za projektno dokumentacijo
In januarja 2018 so potrdili kulturnovarstvene pogoje. Nato so se zgodile volitve, nova županja je imela svojo vizijo prenove kraja in je k sodelovanju pri prenovi trga povabila drug biro - Atelje Ostan Pavlin. Tu so projekt obnove trga nadaljevali in zavod je novemu projektantu oktobra 2019 izdal pozitivno mnenje za projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo.
"Naj v Rušah vzpostavijo odprt odnos in naj razmišljajo o možnih vsebinah na lokalni ravni"
Rezman trdi, da konkretni projekt ni predvideval sekanja dreves v parku, in če bi bili pogoji za Arreo implementirani, ne bi v parku ne sekali ne kopali luknje in ne načrtovali gostinskega vrta in kavarne. Arhitekt Aleksander Ostan mu odgovarja, da se kulturnovarstveni pogoji izdajo glede na lokacijo in ne na projekt, snovanje prostora pa je vedno ustvarjalni proces, ki se razvija skozi različne faze projekta, od idejne zasnove preko dokumentacije za gradbeno dovoljenje do projekta za izvedbo.
Kaj bo s kaplanijo
Ena od odprtih zadev v tej zgodbi je tudi kaplanija, ki je v lasti Nadškofije Maribor, v njej pa trenutno domuje Karitas. Ruški župnik Robert Senčar zadeve za zdaj ni želel komentirati, pravi le, da z dosedanjo ureditvijo in posegi na trgu nimajo nič. "Ker je ta stavba osrednja stavba na trgu, smo razmišljali o odkupu, a je ocenjena vrednost previsoka, in ker imamo občinske stavbe, ki so tudi potrebne obnove, ne gremo v odkup. Nas pa muči, ker zgradba ni v dobri kondiciji. Želimo si prenove, zato se bomo z nadškofijo pogovarjali naprej," pravi županja.
Repoluskova ob tem tudi zavrača namige, da bi v kaplaniji radi uredili gostilno. Ostan pa ocenjuje, da se tja mora umestiti nekaj kulturnega, kar bo osmislilo celo stavbo pa tudi trg pred njo. "Lahko so tam muzej, galerija, poročna dvorana, v delu pritličja pa morda galerijska kavarna. Vsak dober trg potrebuje tudi nek kakovosten prostor, kamor se lahko usedeš, seveda pa ne gre za to, da naj bi na njem pijančevali. Ne morem vedeti, kaj se bo zgodilo s prenovo kaplanije, to tudi ni del projekta, je odločitev lastnika in občine, sam pa lahko le sugeriram, da gre za bistven objekt trga, ki ga bo treba celovito prenoviti. Naj vzpostavijo odprt odnos in naj razmišljajo o možnih vsebinah na lokalni ravni," meni Ostan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
