Univerza: Odprta vrata in znanje za gospodarstvo

Danes je bilo na mariborskem letališču nadpovprečno število obiskovalcev. Ki pa so odleteli le z mislimi v prihodnost. Letališče Edvarda Rusjana si je Univerza v Mariboru izbrala za tretje prednovoletno srečanje z raziskovalci. Z izbiro lokacije so simbolno podprli idejo širjenja letališča. "Smo pa tudi blizu tovarne Magna. Z letališčem sta to najbolj propulzivna deležnika v tej regiji v zadnjem letu," je povedal dr. Urban Bren, prorektor UM za prenos znanja. Bila je to namreč priložnost za druženje znanstvenikov tako z lokalnimi deležniki, regionalnimi razvojnimi agencijami, občinami in predvsem z gospodarstveniki.
Kot je poudaril Bren, je mariborska univerza "zrasla iz potreb gospodarstva", kar vidi kot veliko prednost. "Nekatere fakultete več kot polovico sredstev pridobijo na tržnih in kompetitivnih projektih. To sodelovanje želimo še okrepiti in pokazati gospodarstvu, da imamo odprta vrata in znanje. Če imajo podjetja določene izzive ali težave, ki jih v svojih laboratorijih ne znajo rešiti, naj pridejo k nam, saj imamo dobre resurse, da bomo skupaj našli rešitev."

Kriza okrepila sodelovanje

Sodelovanja med univerzo in gospodarstvom ni oklestila niti kriza, prej nasprotno, je prepričan Bren. "Podjetja so se zavedla, da bodo na globalnem trgu preživela le z naložbami v znanje in novimi produkti z višjo dodatno vrednostjo. Naložbe države so se sicer znižale, Slovenija je hujšala v glavo, največji rezi v proračunu so bili na področju znanosti in tehnologije. Naj se zdaj ta sredstva vrnejo in usmerijo v sodelovanje med gospodarstvom in visokošolskim prostorom. Le tako bo država rasla."
Da smo v zadnjem času priča ugodnemu razvoju, kar je posledica takšnih izkoriščenih potencialov povezovanja, je v svojem nagovoru izpostavil tudi rektor univerze dr. Zdravko Kačič. In poudaril, da je izstop iz povprečja mogoč le s pomočjo znanja. Dr. Meta Dobnikar iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa, da je "srečanje med znanostjo, izobraževanjem in gospodarstvom trikotnik znanja". Napovedala je, da bo ministrstvo v prihodnjem letu uredilo, da bo raziskovalna dejavnost ustrezno financirana in podprta z zakonskimi podlagami. Soorganizator je bila občina Hoče-Slivnica, kjer, kot je povedal župan Marko Soršak, želijo, da se tudi širša regija povezuje z univerzo. Andrea Gelfi, predsednik JEUNE (Youth Entrepreneurs of Europe Union), prav tako soorganizatorice, pa je spomnil še na pomen skupnega evropskega gospodarstva, ki mora prav tako temeljiti na povezovanju.

Pomoč Pipistrelu, antibiotični rezistenci, recikliranju ...

Na srečanju so predstavili tudi konkretne rezultate sodelovanja med univerzo in gospodarstvom. Denimo razvoj dveh Pipistrelovih letal na goriva iz obnovljivih virov - eno bo poganjal hibridni motor, drugo bo letelo na vodik. Oba podjetje razvija v sodelovanju z univerzitetnim Centrom za ekonomijo transporta, ki ga vodi dr. Stanislav Božičnik. Kot je povedal Pipistrelov vodilni inženir Vid Plevnik, načrtujejo prve polete čez leto in pol.
Potencialno prelomno inovacijo razvijajo tudi v Laboratoriju za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko, ki ga vodi Bren. S podjetjem Tanin iz Selnice proizvajajo spodijo tanina s protimikrobnimi učinki. V času, ko je eden večjih globalnih javno-zdravstvenih izzivov odpornost bakterij na antibiotike, kar je v veliki meri posledica tega, da so antibiotiki prisotni v živalski krmi, želijo doseči, da bi te antibiotike umaknili iz krme in jih nadomestili prav s taninom s podobnimi antimikrobnimi učinki, kot jih imajo antibiotiki.
Center za senzorsko tehniko s Strojne fakultete pa sodeluje pri projektu ajdovskega tekstilnega podjetja Tekstina. Iz tekstilnih odpadkov želijo pridobivati nove surovine in nadgraditi tehnologije za obdelavo embalaž, je povedala vodja centra dr. Aleksandra Lobnik. Naslednji mesec bodo v Mariboru postavili prvo demonstracijsko linijo, ki bo omogočala obdelovanje do sto ton odpadkov in bo prva takšna v Evropi.