Barbara Bradač
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva so v Centru za pomoč na domu Maribor predstavili projekt terapevtske hobotnice, ki je nastal s prostovoljnim delom njihovih zaposlenih. Izdelali so več kot 700 terapevtskih hobotnic in jih poimenovali Cimke, z njimi pa bodo obdarili uporabnike, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati ali negovati sami, a živijo še naprej v svojem domačem bivalnem okolju.
Krepijo tudi občutek solidarnosti
Jeseni se je rodil načrt za terapevtsko hobotnico, ki diši po cimetu. Cimko lahko izdela vsak, ki premore kanček ročnih spretnosti, dobro voljo in željo po ustvarjanju. V izvedbo so se vključili skoraj vsi zaposleni. "Odziv zaposlenih je bil res velik. Danes imamo vključenih v projekt prostovoljstva večino zaposlenih. Na svojih domovih ob čaju in klepetu so vključili ponekod celotno družino, pomagali so otroci, vnuki, babice, tudi partnerji niso bili izvzeti, izjemno so sodelovale tudi naše upokojenke. Zadovoljni smo, ker je eden od ciljev projekta - povezovanje in sodelovanje različnih generacij - prešel v prakso, naši zaposleni pa so pokazali, da imajo res veliko srce. Naš cilj je bil, da bi do konca novembra izdelali 700 Cimk in ob prihajajočih praznikih z njimi obdarili vse svoje uporabnike in uporabnice. To nam je s skupnimi močmi izvrstno uspelo," je zadovoljna Alenka Narobe iz Centra za pomoč na domu.
"Vedno več starejših je, ki živijo v svojem domu in čutijo osamljenost"
Ob izdelovanju Cimk se krepi tudi občutek solidarnosti, pravi Petra Zavasnik, delovna terapevtka, pozitivno vpliva tudi na mentalno zdravje, kognitivni spomin, koordinacijo, spretnosti ter soročnost rok. Tudi tako bi radi pomagali starejšim, da čim dlje ostanejo aktivni. Namen Cimk je tudi širiti prostovoljstvo. Pri svojem delu zaposleni na Centru za pomoč na domu opažajo, da mnogi njihovi uporabniki potrebujejo predvsem pogovor. Ob tem pa direktorica centra Barbara Žgajner apelira na pristojno ministrstvo, da omogoči javnim zavodom, ki izvajajo socialnovarstvene storitve, sodelovanje na razpisih, ki so namenjeni vzpodbujanju in razvoju organiziranega prostovoljstva, da bi lahko sodelovali v razpisih za sofinanciranje delovnih mest za koordinatorje prostovoljstva in sofinanciranje stroškov, ki jih ima prostovoljec pri opravljanju prostovoljnega dela.
Pomen prostovoljcev
"Če kaj, lahko zagotovim, da je prostovoljstvo izjemno pomembno tudi v naši dejavnosti. Vedno več starejših je, ki živijo v svojih domovih in čutijo osamljenost. V tem pogledu so lahko prostovoljci izjemno pomembni pri ohranjanju stikov, pri vzpostavljanju mreže in pri ohranjanju vitalnosti starejših," pravi direktorica in dodaja: "Mi v organizacijski strukturi zdaj nimamo možnosti, da bi sodelovali v razpisih ministrstva. Če bi imeli dodatna sredstva in bi lahko pridobili dodaten kader, za kar ne nazadnje nevladne organizacije imajo možnost, bi lahko tudi na tem področju zagnali projekt prostovoljstva še v večji luči."
V Centru za pomoč na domu so 103 zaposleni, skrbijo pa za več kot 800 uporabnikov. "Smo tako kadrovsko podhranjeni, da peljemo javno službo z zadnjimi močmi, in bi bil vsak prostovoljec dobrodošel," pravi Žgajnerjeva. Prostovoljec lahko nadomesti tisto, za kar v okviru javne službe zmanjka časa, to je pa predvsem družabništvo in pogovor s starejšimi. Trenutno imajo tri prostovoljce, ki jih financirajo z lastnimi sredstvi.
