Protest pred kulturnim domom v Hočah proti širitvi mariborskega letališča je napovedal glasno razpravo in kar nekaj truda so predstavniki ministrstev porabili, da so utišali glasne proteste nasprotnikov. Direktor direktorata za civilno letalstvo Mirko Komac z ministrstva za infrastrukturo je uvodoma poudaril, da bo ta prostorski akt dober temelj za uspešen nadaljnji razvoj letališča: "V prostor ne umeščamo novega letališča, ampak nadomeščamo obstoječe. S podaljšanjem steze povečamo možnosti razvoja regije, gre za ureditve, ki omogočajo razvoj in izboljšujejo stanje na letališču. Boljše razmere bodo za potnike, povečana bo konkurenčnost, več bo zaposlitev. Je eno od treh letališč v regiji s statusom državnega pomena in prepričani smo, da ga je treba še naprej razvijati. Sicer bo še bolj stagniralo in bo samo sebi namen. Regija ima velik turistični, podjetniški potencial." Zagotovil je še kooperativnost in posluh za morebitne skeptike.
Tomaž Kralj iz podjetja Aquarius je predstavil vpliv na kmetijska zemljišča, na območju širitve je namreč 200 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega je 147 najbolj kakovostnih zemljišč in 75 hektarjev zemljišč druge rabe. "Znotraj bodočih ureditev bo še vedno 124 hektarjev travnatih površin, kjer bo možna omejena kmetijska raba. Sekamo pet hektarjev gozdov, ki bodo poslej kmetijska zemljišča," je dejal Kralj. Nadomestna zemljišča iščejo na degradiranih območjih, kot so gramoznice, zaraščene površine, ravninski gozdovi, tudi melioracija slabših kmetijskih zemljišč.
Ivan Pišek, podžupan občine Starše: "Ni nam jasno, zakaj nismo vključeni v postopek"
Vpliv na zrak bo velik
Boštjan Peršak iz podjetja Epi spectrum, kjer so pripravili analize in ocene hrupa, je predstavil dosedanje analize hrupa in predvidevane povečane vrednosti, kar je, kot se je kasneje pokazalo v razpravi, ena glavnih skrbi domačinov. "Poselitev v okolici letališča je gosta, tega se zavedamo. Že sedaj so obremenitve precejšnje, prispevajo jih avtocestni križ, železniško omrežje, športno letališče, industrijska in obrtna dejavnost." Ob morebitni širitvi letališča, ki bo omogočalo promet z medcelinskimi letali, bo najbolj obremenjeno območje Ceste na agrarno v Rogozi. "Tudi pri samo devetih letalih na dan bo obremenitev presegala mejne vrednosti hrupa, in sicer pri 27 stavbah. Že dva vzleta v večernem času pomenita prekoračenje skupnih mejnih vrednosti hrupa," je dejal Peršak. Da ponoči letala ne bodo letela, je še dejal, pa tudi, da se v prihodnjih letih obeta tudi povečanje cestnega prometa zaradi splošnega povečanja prometa.
Občani proti širitvi
Leo Kremžar, župan občine Miklavž, je opozoril, da niti občinska niti meja vplivnega območja ne zadrži prašnih delcev ali hrupa. Izpostavil je več neskladij in tem, predvsem okoljskih, ki bi jih v primeru širitve čutili okoliški prebivalci. "Po tem, ko je bilo dokazano, da obstoječa kanalizacija ne prenese niti dodatnih obremenitev iz Magne, sedaj nanjo skušajo priključiti še letališče. Trdimo, da se hoče tukaj narediti tovorno letališče. Ni prav, da se ljudem prodajajo pravljice in zgodbice, za katere že sedaj vemo, da niso točne," je dejal Kremžar in požel bučen aplavz. Filip Tobias, predsednik letalskega centra Maribor, je izpostavil, da širitev pomeni konec njihove dejavnosti in da je ogrožen klub, kjer so se pričeli šolati številni piloti.
Župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak je med prisotnimi predstavniki občin edini podprl projekt. "Tudi infrastruktura naše občine bo bolj obremenjena, zato bomo podali ustrezne pripombe. A letališče potrebuje širitev, sicer se lahko zapre."
Nasprotno je dejal Ivan Pišek, podžupan občine Starše: "Ni nam jasno, zakaj smo izključeni iz priprave DPN-ja, saj letala letijo nad hišami Brunšvika." V občini zahtevajo, da ministrstvo v postopek priprave DPN vključi tudi občino Starše, ki naj bo stranka v postopku. Ob koncu včerajšnje javne predstavitve je večina občanov v dvorani izrazila nestrinjanje s projektom.
