V Mariboru kritični do državnih proračunov: Kje sta knjižnica in Zdravstvena postaja Tezno?

Na mizah poslancev je predlog državnega rebalansa za leto 2021 in predlog proračuna za leto 2022. A med postavkami v nobenem od teh dokumentov ni najti denarja za nekatere pomembne investicije v Mariboru, pri katerih se je računalo na državno sofinanciranje - Center Rotovž oziroma mariborsko knjižnico, Zdravstveno postajo (ZP) Tezno, zahodno ​obvoznico, infekcijsko kliniko in preselitev oddelka za pljučne bolezni. To so tudi projekti, ki so na potrjenem seznamu pomembnih investicij, s katerimi želi vlada pospešiti izhod iz krize v okviru interventnega zakona, a zanje, vsaj v predlogih državnih proračunov, ni rezerviranega denarja.

Sestanek pri mariborskem županu

Iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi lahko Slovenija računa na 10,5 milijarde evrov, zato se pripravljajo nova merila za izbor projektov oziroma nov seznam investicij. Kot smo izvedeli, je gradivo za zdaj še interno, neuradno pa mariborskih investicij v njem ni zabeleženih. Zaradi tega je zelo zaskrbljen tudi župan Saša Arsenovič, ki je sklical štajerske poslance 7. volilne enote. Srečanja so se udeležili Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Franc Trček (SD), Andrej Rajh (SAB) in Dejan Kaloh (SDS), opravičili pa so se Jurij Lep (Desus), Branislav Rajić (SMC) in Gregor Židan (SD).

​Na sestanku so se pogovarjali o tem, kaj lahko naredijo, da se ključne občinske in druge investicije, pomembne za mesto in regije, še uvrstijo v državni proračun. "Zdravstvena postaja Tezno je bila uvrščena na seznam pomembnih investicij po interventnem zakonu. Močno si prizadevamo, da bi zanjo pridobili kohezijska ali integralna sredstva - za kohezijska sredstva je treba sicer še uskladiti vsebino sprememb operativnega programa, saj so zdaj vanj vključene samo bolnišnice, zdravstveni domovi pa ne," pojasnjujejo na mariborski občini. Skupaj z Zdravstvenim domom Maribor so vlado pozvali, da gradnjo te zdravstvene postaje vključi v Načrt za okrevanje in odpornost, saj ocenjujejo, da bi bilo smiselno ZP Tezno določiti kot sistemsko centralno vstopno točko za primere epidemije ali drugih naravnih nesreč. ​V njej bodo namreč umestili vse veje primarnega zdravstvenega ​varstva.

Več kot milijarda evrov na Štajersko?

Mariborske in štajerske poslance, združene v Klub 7, od letos vodi Dejan Kaloh. Za komentar po sestanku ni bil dosegljiv. Glede pomembnih projektov za UKC Maribor pa nam je že prej razložil, da se bodo izgradnja infekcijske klinike, selitev oddelka za pljučne bolezni s Slivniškega Pohorja in na tej isti lokaciji vzpostavitev negovalne bolnišnice "financirali s kohezijskimi sredstvi EU".

Zelo kritična je poslanka Lidija Divjak Mirnik, ki meni, da aktualna vlada tudi s proračunoma za leti 2021 in 2022 ne upravičuje svojih stališč o nujnosti decentralizacije in enakomernega razvoja regij. "S kolegi iz opozicijskih strank načrtujemo usklajen nastop pri vlaganju amandmajev za investicijske projekte v okviru MOM in širše. Več kot milijardo evrov za projekte v štajerski regiji pričakujem iz naslova črpanja evropskih sredstev, kar mi je ne nazadnje v okviru ustnih poslanskih vprašanj zagotovil tudi minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko," se je odzvala. Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je namreč na poslankino vprašanje odgovoril: "Štajerci, če poenostavim, boste dobili v prihodnjem obdobju bistveno več kot milijardo evrov za posamezne projekte."

Za drugi tir do Šentilja 86 milijonov evrov

Katere mariborske investicije pa so navedene v državnih proračunih 2021 in 2022? Skoraj šest milijonov evrov je zagotovljenih za reševanje prostorske problematike Srednje šole za gostinstvo in turizem, dober milijon evrov za energetsko sanacijo Tehniškega šolskega centra, 2,6 milijona evrov za končanje revitalizacije Vojašniškega trga z objekti in milijon evrov za koronarograf UKC Maribor. Nadaljevala se bo tudi gradnja železniške infrastrukture (drugi tir do Šentilja v vrednosti 86 milijonov evrov in vozlišče Pragersko v vrednosti 61 milijonov evrov).

Čeprav je v naslednjih letih za izgradnjo cest namenjenih okoli 300 milijonov evrov, veliko tega do Maribora ne bo prišlo. Za nadaljevanje izgradnje zahodne obvoznice je v dveh letih predvidenih 1,1 milijona evrov, a je ta etapa ocenjena na 28 milijonov evrov. Za cesto Proletarske brigade-Limbuška bo država v dveh letih primaknila štiri milijone evrov. Dober milijon evrov je vredna rekonstrukcija ceste Letališče Maribor-Magna, za izgradnjo podvoza Ledina pa je predvidenih 3,5 milijona evrov.