Novo šolsko leto se je začelo z vprašanjem, kako nadomestiti primanjkljaje, ki so nastali zaradi izobraževanja na daljavo med pomladnim vrhuncem epidemije. Da bi preverili, kakšne so izkušnje ob vrnitvi v šolo, smo v sodelovanju s časopisom Dnevnik starše nagovorili z anketo. Vprašali smo jih, ali opažajo morebitne luknje v znanju, ali jih opažajo učitelji, ki učijo njihove otroke, in ali jih opažajo sami učenci. Od ljubljanskih in mariborskih staršev iz različnih šolskih okolišev smo prejeli 48 večinoma vsebinskih in poglobljenih odgovorov, ki so ponudili vpogled v stanje na terenu.
Po prvih štirih tednih pouka novega šolskega leta v šolah starši opažajo, na katerih področjih imajo učenci in dijaki primanjkljaje. Preskok iz minulega šolskega leta v novo je bil letos večji kot običajno, saj sta se izmenjala dva načina osvajanja znanja - spomladansko izobraževanje na daljavo in septembrski ponovni pouk v razredih. Večinoma starši opažajo pomanjkljivo utrjeno znanje, tako na razredni kot predmetni stopnji. Iz odgovor je razbrati, da starši v prvi triadi zaupajo razrednikom, da bodo vrzeli zapolnili, v višjih razredih pa že opažajo hitenje z jemanjem nove snovi in pomanjkljivo utrjevanje lanske snovi. Vendar pa vsi odgovori niso takšni. Odzvali so se tudi starši, katerih otroci s prehodom med učnima sistemoma niso imeli nobenih težav, in tisti, ki ugotavljajo, da so se učitelji na začetku posebej zavzeli prav za ponavljanje in utrjevanje lanske snovi in da zato razlogov za skrb ni. Da je krpanje lukenj letos prva naloga šol, nam je zagotovil tudi predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan.
Pozabili pisanje, poštevanko, stavčne člene ...
"Ko sem pri sinu v četrtem razredu in še treh sošolcih naredila 'štihprobo' zadnje snovi angleščine, je niso znali. Pozabili so nekatere črke pisane abecede. Na sestanku pa je učiteljica staršem povedala, da so nekateri pozabili poštevanko," je v odzivu na Dnevnikovo in Večerovo anketo začetek šolskega leta ocenil starš osnovnošolca iz Maribora. "Moja otroka letos obiskujeta sedmi in četrti razred. Oba imata luknje v znanju pri vseh predmetih. Učnih težav nimata, ampak manjka razlaga, ki je ni bilo zadnje mesece šolskega leta," je zapisal drugi. "Predvsem so kritični predmeti matematika, slovenščina in angleščina, pa še fizika, kemija in nemščina. Pri mlajšem pa sem ugotovila, da ni imel pojma o stavčnih členih, ki so jih jemali na koncu karantene," je napisal drugi. Vrzeli podobno ugotavljajo starši tako iz Maribora kot iz Ljubljane.
Časa za ponavljanje ni bilo veliko
Tako v Mariboru kot v Ljubljani so starši navajali, da so učitelji snov lanskega leta ponavljali zgolj v začetku šolskega leta, "sedaj pa že nadaljujejo z novo snovjo". "Dobro bi bilo, da bi si na predmetni stopnji pri vseh predmetih vzeli v septembru čas za utrjevanje lanske snovi in potem preverili, kakšno je znanje," nam je sporočila ena od mam. "Prvi teden so malenkost še ponavljali, sedaj pa gredo kar pospešeno z novo snovjo naprej," je v odzivu začetek šolskega leta ocenila mati osnovnošolca iz Ljubljane. Starši so poudarjali, da se tudi učitelji zavedajo pomanjkljivega znanja zaradi omejitev izobraževanja na daljavo, vendar jih preganjajo letošnji učni načrti. "Lanski snovi sta bila namenjena le prva dva tedna v septembru. Zdaj začenjajo z rednim delom oziroma učnim načrtom za tekoči razred, z obljubo, da bodo še med letom kaj ponovili za nazaj," nam je sporočil starš osmošolca iz Maribora, drugi pa je zapisal, da opaža, da se na njihovi šoli učitelji, ki poučujejo njegova otroka, ne zavedajo pomanjkljivosti, "snov se jemlje normalno naprej, brez ponavljanja za nazaj. Ponavljanje za nazaj je delo za starše v popoldanskih urah in ob koncih tedna. Da se luknje zapolnijo, skrbiva midva z možem, ki sva otrokoma začela dajati čez vikend naloge."
Vrzeli so, kako jih zmanjšati, ni enotnih navodil
Franc Renko, pomočnik ravnateljice na ljubljanski Osnovni šoli Milana Šuštaršiča, pravi, da čeprav so učitelji delo na daljavo dobro opravili in so tudi starši in učenci zelo dobro sodelovali s šolo, učitelji danes vidijo, da so učni primanjkljaji veliki. "Učenci ne izkazujejo znanja na višjih taksonomskih stopnjah. Zakaj, učitelji vemo in tudi vemo, da teh znanj učenci z delom na daljavo ne bodo pridobivali. Primanjkljajev nimajo zgolj socialno ogroženi učenci, ampak tudi nadarjeni učenci. Kažejo se tudi pri vsebinah, ki so bile obravnavane še pred zaprtjem šol. Učitelji tako zdaj poleg nove učne snovi hkrati utrjujejo že predelano učno snov. Poleg tega je nastal velik zastoj v čustvenem in socialnem razvoju otrok," opozarja Renko.
Ravnateljica mariborske Osnovne šole Tabor I Martina Rajšp pritrdi, da so razlike v znanju velike, sploh pri otrocih, ki šolanja na daljavo niso vzeli z vso resnostjo. Raven znanja je najbrž nižja tudi zaradi spomladanskih pozivov k prijaznemu ocenjevanju in zanašanja posameznikov na ta poziv, pravi Rajšpova. Povedala je, da šole enotnih navodil glede zapolnjevanja vrzeli v znanju niso dobile, zato se tega loteva vsaka po svoje. "Mi smo naredili veliko - konkretno primopredajo med razredi z jasnim sporočilom, kaj je treba še narediti in tudi kaj utrditi. Že maja smo na pedagoški konferenci sklenili, da naj se učitelji ne lotevajo jemanja snovi, če je ne bodo mogli utrditi. Pouk po povratku v šolo je bil tako bolj ali manj utrjevanje in urjenje vsebin, ki so jih učenci delali na daljavo. Posledično se pri nas septembra še vedno usvajajo, utrjujejo in ponavljajo vsebine prejšnjega šolskega leta."
Vprašanju, ali so si ob morebitni menjavi učiteljev na prehodu v novo šolsko leto učitelji izmenjali informacije o tem, katera snov je bila v preteklem letu morebiti manj utrjena, starši večinoma niso posvečali posebne pozornosti. Redki so sicer ocenili, da je bil prenos informacij skop, a tega ne povezujejo neposredno s težavami koronaleta. Na mariborskih šolah je anketa zajela tudi znatno število staršev, ki menijo, da je po štirih tednih pouka za ocenjevanje stanja še prezgodaj. "Vsako leto po počitnicah je sistem treba vzpostaviti na novo. Osvojiti je treba zavedanje, da je počitnic konec," je bil stvaren eden od očetov.
Otroci se zavedajo težav, pomagajo si tudi z dopolnilnim poukom
Starše smo med drugim vprašali, ali imajo zaradi težavnega prehoda tudi sami več dela z otroki doma, ali jim morajo pomagati pri krpanju lukenj v znanju. Enoznačnih odgovorov nismo dobili, več pa je bilo takšnih, ki so odgovorili, da so njihovi otroci pri domačem delu za šolo vendarle samostojni. "Otroci so različni, eni potrebujejo več kontrole, drugi manj. Posploševati in težave pospraviti v okvir korone se mi ne zdi primerno," nam je sporočila ena od mater. "Opažam le, da učitelji zelo hitijo z napovedanimi preverjanji in ocenjevanji ter predstavitvami, referati, da bi imeli v primeru ponovnega izobraževanja na daljavo nekaj dela že opravljenega v razredu," je zapisala druga.
Srednje šole: Testirajo znanje lanskoletne snovi
Starši gimnazijcev, ki so bili v anketi v manjšini, so navajali podobne izkušnje kot starši osnovnošolcev. "Starejši sin je letos v prvem letniku srednje šole. Že prvi teden so startali na polno, z ogromno količino nalog in predvsem s predpostavko, da so otroci popolnoma opremljeni z vsem potrebnim znanjem iz osnovne šole. Eden od staršev (sošolcev iz razreda, op. p.) je komentiral, da je najbrž treba čim več postoriti, preden se bodo spet šolali od doma," je sporočila ena od mater. Oče gimnazijke je povedal, da so dijakom profesorji najprej rekli, da bodo v septembru pisali teste, ki bi jih morali pisati med karanteno. Vendar je bil načrt kasneje spremenjen in bo celotna snov, vključno s tisto iz časa karantene, združena v novih testih. "V gimnaziji zdaj pri vseh predmetih pišejo pregledne teste snovi prejšnjega, prvega letnika. Ampak učitelji ne razlagajo še enkrat snovi, vzete v karanteni. To morajo dijaki narediti sami," smo še izvedeli od staršev, katerih otroci se šolajo na drugi srednji šoli.
"Naši učitelji se zavedajo, da je znanje dijakov šibkejše, tudi zato, ker je bilo pri ocenjevanju na daljavo nemogoče pridobiti dovolj verodostojne kazalnike njihovega znanja," je povedala Karmen Vidmar, ravnateljica Gimnazije Jurija Vege Idrija. "Vemo, da je lahko tudi znanje dijakov prvih letnikov, ki so prišli iz osnovnih šol, zaradi istih okoliščin pomanjkljivo. Zato so učitelji na začetku šolskega leta učno snov prilagodili predznanju učencev, v višjih letnikih pa so začeli s ponavljanjem in utrjevanjem bistvenih poudarkov iz zadnje tretjine minulega šolskega leta," pravi Vidmarjeva. Ravnatelj II. gimnazije Maribor Ivan Lorenčič pa: "Znanje ni utrjeno, kot bi moralo biti, tudi zato, ker ni bilo možno povsod izpeljati preverjanja. So pa naši otroci visoko motivirani in so resno pristopili k učenju, tudi opozorili so me, da bi še kakšno uro dodatno posvetili ponavljanju. Pri nas sedaj učitelji predelujejo in utrjujejo snov, ki so jo jemali v času šolanja doma, sploh pri maturitetnih predmetih."
Ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztok Leskovar pa je pojasnil, da vsako leto, in tako bo tudi letos, morebitne primanjkljaje skušajo popraviti s prilagoditvijo izvedbenega kurikula v novem šolskem letu. "Nerealno je pričakovati, da je težava le v snovi, ki spada v obdobje od 13. marca do konca prejšnjega šolskega leta. Težave so tudi z bioritmom, disciplino, delovnimi navadami in ne nazadnje družinskimi odnosi. Trenutno so šolske svetovalne službe zasute s stiskami dijakov, ki prosijo za pomoč," je povedal Leskovar.
Roditelji so ocenili tudi, koliko se svojih morebitnih težav zavedajo učenci. "Težave prepozna in zanj so trenutno pravi šok. Tri mesece so delali od doma. Nato počitnice. Sedaj pa je čisto zmeden, prestrašen, ne ve, kaj ga čaka," smo izvedeli za stisko četrtošolca. "Sama pravi, da si je pri šolanju na daljavo zapomnila manj, kot bi si v razredu. Večinoma ponavljajo lansko snov," pa je položaj svoje hčerke opisala ena od mater. Nekateri otroci tudi prostovoljno obiskujejo dopolnilni pouk. "Poučuje jih učiteljica, ki jih drugače nima in si res vzame čas," je pohvalila mama.
Nujna je strokovna raziskava
Profesorica razvojne psihologije Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je z drugimi pedagoškimi strokovnjaki že spomladi opozarjala, da se bodo zaradi izobraževanja na daljavo verjetno razlike med otroki, ki živijo v različnih družinskih okoljih, še povečale. Učenci in dijaki, ki prihajajo iz manj spodbudnega družinskega okolja in imajo starše z nižjo izobrazbo, bodo utrpeli večjo škodo, so napovedovali. "Nekateri otroci in mladostniki imajo verjetno precejšnje luknje v znanju," pravi naša sogovornica.
Predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan meni, da bi bilo treba na šolah izvesti strokovno raziskavo, ki bi preverila, kako je bil izpeljan prehod med šolskima letoma. "Pomembno pa je, da je bilo v minulem šolskem letu predvsem olajšano pridobivanje ocen, zahtevana raven znanja pa ni bila pomembno znižana," pravi Pečan. Na pomanjkanje oprijemljivih podatkov opozarja tudi profesorica pedagogike Klara Skubic Ermenc s filozofske fakultete v Ljubljani. "Splošnih in posplošenih podatkov ni, saj oblasti to zares ne zanima. Kažejo se odsotnost zmožnosti vodenja izobraževalnega resorja, nerazumevanje konceptov avtonomije in odgovornosti, poslušanja in povezovanja vseh udeleženih," je bila kritična do vrha šolskih oblasti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
