Barbara Bradač
Po šestih neuspešnih poskusih prodaje celotnega poslovnega kompleksa nekdanje mariborske vinarske družbe Vinag stečajni upravitelj Simon Prelogar sedaj zbira ponudbe posebej za staro arhivsko klet s pripadajočo opremo v središču Maribora in posebej za novo klet s pripadajočo opremo, vinogradi in blagovnimi znamkami. Rok za oddajo ponudb je 30. november.
"Konec januarja je že treba začeti delati v vinogradu, jaz pa še ene vinogradniške sezone ne želim izvesti, hkrati pa se takrat izteče tudi del najema vinogradov od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije," je pojasnil Prelogar. Pri nezavezujočem zbiranju ponudb ni določena najnižja cena, zato je lahko ponujena cena za določeno premoženje poljubna. Morebitnega ponudnika ponudba sicer zavezuje k nakupu pod pogoji iz njegove ponudbe, če prodajalec njegovo ponudbo sprejme. Vendar pa prodajalec, torej stečajni upravitelj, ni dolžan skleniti pogodbe s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno. "Cene bodo takšne, kot jih je trg za premoženje pripravljen ponuditi. Vendar pa, če bo ponujena cena prenizka, jo lahko zavrnem," še pojasnjuje stečajni upravitelj.
Mariborske vinske zgodbe ni brez kleti
Vinska klet sodi med najstarejše in največje klasične vinske kleti v srednji Evropi. Že pred časom je Jože Protner, nekdanji mestni svetnik, enolog in nekdanji direktor Vinaga, pozval župana in poziva še danes: "Župan in mesto Maribor morata najti način, da klet pristane v občinski lasti in da se lahko vključi v mariborsko vinsko in turistično zgodbo. Zdaj je priložnost, da se župan izkaže in potrudi. Če tega ne zmore, pa mora postaviti pravila vsaj na papirju, da jutri kleti ne izgubimo v smislu njene nepogrešljive funkcije na mariborski vinski poti. Mariborske vinske zgodbe namreč ni brez Vinagove kleti." Bi si pa ta turistični biser sredi Maribora v občinskih rokah želeli tudi na Zavodu za turizem Maribor - Pohorje. "V vinski kleti vidimo veliko priložnosti, kar smo spisali v strategiji turistične infrastrukture, ki je bila posredovana v začetku oktobra na mariborsko občino. Če Vinag pride pod zasebnega lastnika, mesto kot zavod izgubi vpliv nad vsebino. Zagotovo pa bi podprli projekt tudi v primeru privatnega investitorja oziroma v obliki javno-zasebnega partnerstva, če bi novi lastniki imeli ustrezno turistično strategijo Vinaga in bi bila tudi ta del pogodbene obveznost," je pojasnila Doris Urbančič Windisch, direktorica zavoda. Gregor Šerbino, sedanji najemnik vinske kleti, ki klet pozna zelo dobro in v njej tudi vsak dan vodi turiste, se je vzdržal komentarja, ali je morda on napletel vezi s kakšnimi potencialnimi kupci. "Neka pogajanja še morajo steči," je namignil. In dodal: "Treba se je zavedati, da je v klet treba vložiti še vsaj dva milijona evrov. Vendar pa je klet lahko donosna, samo kupiti jo mora nekdo, ki ve, za kaj gre."
Vinska klet ni zaščitena
Ob tem je treba pojasniti, da je Vinagova klet vpisana v Register kulturne dediščine, a je varovana kot kulturna dediščina, kar varuje le zunanjo podobo, torej streho, fasado ... Kaj pa je zunanja podoba kleti? Zaščita same kapasto obokane vinske kleti s stališča varstva kulturne dediščine - tako premične kot nepremične - je nedorečena, pravi Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer so predlagali, da bi Vinagova klet dobila status spomenika lokalnega pomena, a občina doslej še ni sprejela potrebnih pravnih aktov. Štajnbaher je pojasnil, da si že dlje časa prizadevajo, da bi Vinagova vinska klet dobila status spomenika lokalnega pomena, ki bi varoval tloris in notranje gabarite kleti, funkcionalno zasnovo prostorov in sode; lesene, vzidane cisterne in cisterne iz nerjavečega jekla v degustacijskem prostoru. "Mi smo strokovne podlage za razglasitev spomenika kulturnega pomena mariborski občini posredovali že aprila 2014," pravi Štajnbaher. Odlok je pristojni odbor na mestni občini obravnaval, "vendar se je zadeva ustavila na mestnem svetu". Zato je mariborski ZVKDS lani aprila na ministrstvo za kulturo posredoval pobudo za začasno razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena, "vendar tudi ta pobuda ni bila realizirana". Maja lani so na ZVKDS za mariborsko občino pripravili nove strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov za območje celotne MOM, kjer so ponovno vključili Vinagovo klet kot predlog za kulturni spomenik. "Iz vsega navedenega sledi, da je ZVKDS pripravil vso potrebno gradivo in sprožil vse postopke, ki so potrebni za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena. Pokrajinski muzej Maribor je tudi pripravil popis inventarja (sodi, cisterne). Popis arhivskih vin po naših podatkih ni narejen. Če bi bila Vinagova klet zavarovana kot kulturni spomenik, bi pri nakupu imela prednostno pravico Mestna občina Maribor. Glede na to, da klet z vso opremo in zbirko tega statusa nima, so mogoči razni scenariji," je pojasnil Srečko Štajnbaher.
