Zbežali so pred vojno: Kako v Mariboru in okolici živijo Sirci?

V večgeneracijskem centru v Rogozi so v sodelovanju z Občino Hoče - Slivnica in Območnim združenjem Rdečega križa Maribor v okviru evropskega projekta Embracin, s katerim skrbijo za izboljšanje integracije migrantov v Evropi, predstavili življenje nekaterih Sircev, ki so pred vojno vihro zbežali iz sirskega večmilijonskega mesta Alep ter varno zatočišče našli v Mariboru in okolici. Sirske rojake je predstavljal Ibrahim Kasabji, ki že šest let živi in dela v Mariboru ter bo letos naposled tudi zaprosil za slovensko državljanstvo. Ker dobro govori slovensko, je med predavanjem pomagal prevajati iz arabskega v slovenski jezik.

Prihod pomladi kot novo leto

Projekt Embracin, v katerega je med drugimi vključena tudi Občina Hoče - Slivnica, se je pričel izvajati februarja lani in bo trajal še vse do konca letošnjega leta. Projekt je vreden okrog dveh milijonov evrov, 180 tisoč evrov pa pripada hoško-slivniški občini. Ta bo na svoji Pohorski tržnici predvidoma v soboto, 19. marca, pripravila tudi prireditev ob tako imenovanem prazniku Nowruz, ko v Siriji slavijo novo leto oziroma prihod pomladi. Takrat bo mogoče okušati njihovo kulinariko, kakor je že bilo mogoče na ponedeljkovem dogodku v Rogozi. V svojih vrstah imajo tudi krojača Ahmeda, ki ima bogate izkušnje v tej obrti, in dogovorili so se, da v okviru rogoškega večgeneracijskega centra domačinom predstavi svoje krojaške in šiviljske sposobnosti. Cilj tovrstnih dogodkov je, da migranti predstavijo svoje sposobnosti in se vključijo v (slovensko) družbo. Med drugim je bil v njihovih vrstah migrant iz Irana, ki z družino prav tako živi v Mariboru, trenutno pa opravlja doktorski študij s področja filozofije.

Problem najemnih stanovanj

Predvsem z najemnimi stanovanji, pove Marina Vrhovac, ki je za projekt Embracin odgovorna na Občini Hoče - Slivnica, imajo migranti velike težave. Za ta stanovanja so pripravljeni plačati tržno najemnino, saj so mnogi med njimi zaposleni, in ker imajo urejen status, prejemajo tudi socialne transferje, vendar je med lastniki nepremičnin še vedno veliko predsodkov do njih, zlasti do družin z veliko otroki. Neuradno sicer v Mariboru z okolico živi 300 do 400 ljudi, ki so po rodu iz Sirije, Iraka ali Irana, med njimi je tudi veliko Kurdov, ki so z okrog 40 milijoni ljudi največji narod na svetu brez lastne države. Večina beguncev je prišla v Slovenijo pred petimi ali šestimi leti, ko je v največjem begunskem valu Slovenijo prečkalo pol milijona ljudi, nekateri pa pred tremi leti, ko so bili prerazporejeni iz begunskih centrov v določenih državah EU, kot sta Grčija ali Italija, ali pa iz Turčije. V zadnjih letih je Slovenija podelila azil zgolj nekaj sto beguncem, ki so zbežali pred vojnimi grozotami v domovini ali iz drugih osebnih razlogov zatiranja.

Na primer, Sirija je pred vojno imela 21,4 milijona ljudi, predlani pa le še 17 milijonov. Zgodovinsko mesto Alep je bilo poseljeno že 6000 let pred našim štetjem in je pred vojno imelo pet milijonov prebivalcev, danes pa le še dva milijona, a je še vedno največje sirsko mesto, večje od glavnega mesta Damask. V mestu so bile uničene številne zgodovinske znamenitosti, mestni trgi, narodni muzeji, mestni parki, tudi staro mestno jedro. Zato so Sirci, ki danes živijo v Mariboru, dejali, da si ne predstavljajo, da bi danes živeli tam, saj še vedno poteka vojna (bombardirajo tudi Rusi), okrevanje gospodarstva pa je še daleč. Pravijo, da se je tam boljše živelo pred desetletji, ko je vladalo sožitje med različnimi narodi in verami, kakor se živi danes. Omenjena regija, v kateri poleg Sircev živi veliko Kurdov, je znana po oljkah in granatnem jabolku. Ibrahim Kasabji, katerega stric že leta živi v Lendavi, medtem ko se je njegov oče po študiju v Sloveniji vrnil v Sirijo, pa je dejal, da so v Sloveniji ljudje veliko bolj svobodomiselni kot v Siriji, res pa so tam ljudje karakterno bolj odprti, tudi nočno življenje je bolj živahno kot v Sloveniji.