"Zaprto?" "Zaprto!" Ja. "Only in Maribor." Samo v Mariboru. Na vrhuncu prve runde aprilsko-majskih praznikov, ki so zaradi sončnega vremena ljudi dobesedno naganjali v naravo, na izlete, se rekreirat, družit. In Pohorje je seveda mariborsko dvorišče tako rekoč. Kolega Selan, še rahlo zašvican in upehan od pohoda, se je usedel na klopco pred Mariborsko kočo. Lahko je le zavil z očmi in nemočno razširil roke. Jaz sem z dvema fantoma, ki sva jih z Natašo mimo razglednega stolpa - točno tistega, kjer marsikje manjkajo lesene deske in ne daje ravno občutka posebne varnosti, s čimer se ne more ponašati, da je ravno atrakcija - "privlekla" od Bellevuea in jima vmes seveda obljubljala "nagrado", (ob)sedel na terasi pred zaprtimi vrati. Gorje mi, če ne bi imel nekih keksov in pijače s seboj, pa še zgodba o partizanih, ki so se podili tu okoli, je vsaj pri starejšem, 4-letniku, za kako minuto vzbudila zanimanje. Gospa, ki je imela s seboj možakarja, predvidevam, da partnerja, ki ni govoril slovensko, je morala to nelagodje na praznični ponedeljek še v tuj jezik prevajati.
Turizem se lahko greš na polno, s konceptom, predano, profesionalno. Ali pa šalabajzersko, amatersko, toplo-hladno, na pol
