Duopol

Maloprodajne cene goriv so po pričakovanju poskočile, a vzroka za to ne gre iskati v nepodaljšanju uredbe, s katero je vlada samo začasno omilila posledice pravega vzroka - nedelujočega slovenskega trga. Janševa vlada se je že kmalu po prevzemu oblasti leta 2020 odločila za liberalizacijo cen naftnih derivatov. Posledično se Janša, ki se je včasih na družbenih omrežjih rad pohvalil s cenami pogonskih goriv, češ kako nizke so v času njegove vlade, za kar ni bila v nobenem pogledu zaslužna, poslavlja ob rekordnih cenah.

Velik del slovenskega trga naftnih derivatov namreč obvladujeta dva velika trgovca, doslej sta bila to Petrol in OMV, za katerima si je pot na slovenski trg s počasno, a vztrajno organsko rastjo in prevzemi utiral madžarski Mol. Po lanski sklenitvi dogovora o Molovem prevzemu družbe OMV Slovenija in njenih bencinskih servisov pa bomo v Sloveniji, ko bo posel zaključen, praktično dobili klasičen duopol, ki bo lahko še bolj izkrivljal realne razmere na trgu, saj bosta lahko tekmeca s tako prevladujočim položajem cene višala brez večjih skrbi za padec povpraševanja. Liberalizacija v slovenskem primeru torej nikakor ne prinaša zdrave konkurence, temveč usklajeno delovanje največjih igralcev, ki lahko tako ožemajo domače prebivalstvo.

Širše dogajanje na trgu naftnih derivatov je tesno povezano z globalnimi geostrateškimi premiki, ki so posledica vojne v Ukrajini. Vprašanje je, kaj bi za Mol pomenila uvedba embarga na uvoz ruske nafte, ki jo je napovedala Evropska komisija. Madžarska je med evropskimi državami, ki so najbolj odvisne od uvoza ruskih energentov. Ta odvisnost definira tudi celotni odnos Madžarske do vprašanja ruske agresije. To so sicer pro forma obsodili, a ostaja dejstvo, da si je le nekaj tednov pred napadom Orban v Moskvi pri Putinu skušal izposlovati večje količine plina. Kasneje je Madžarska prepovedala prevoz orožja za pomoč Ukrajini preko svojega ozemlja, Madžari nadaljujejo tudi projekt gradnje nove jedrske elektrarne z rusko tehnologijo in ruskim kapitalom. Zato želijo Madžari zase izjemo pri embargu, podobno Bolgarija, Češka in Slovaška.

Pri tem se ne gre slepiti, da bo evropski embargo Rusiji zadal ključen udarec, saj se kupci za sproščene količine že postavljajo v vrsto, med njimi prva Indija s svojimi gigantskimi potrebami po nafti. Tudi sicer Indija že ves čas od začetka konflikta preračunljivo kaže precej razumevanja za ruske argumente. S tem se že zarisujejo obrisi prihodnjih strateških interesnih zavezništev, na katerih bo temeljilo svetovno ravnovesje. Če v enačbo vključimo še Kitajsko, je jasno, da se vzpostavlja močna protiutež zahodnim liberalnim demokracijam, ki bo v marsikaterem pogledu samozadostna.

A državljane bolj kot širša slika seveda zanima, kako globoko v žep bodo morali seči, ko bodo naslednjič polnili rezervoarje. Kot je pokazala včerajšnja dopisna seja vlade, se ta pred končnim slovesom več ne misli ukvarjati z vprašanjem vpliva cen energentov na proračune slovenskih gospodinjstev.

Prihodnji predsednik vlade Robert Golob napoveduje vladne posege, s katerimi bi razrešili nastale razmere. A kaj točno pomeni tako imenovana pametna regulacija, o kateri govori, za zdaj ne razkriva.