(KOMENTAR) Gnetljiva statistika

Letošnje poletje je za slovenski turizem uspešno, zatrjuje STO. Skladno s Strategijo slovenskega turizma 2022-28 se nadaljuje zmerna rast števila prihodov turistov in tudi njihovih prenočitev. Turizem je že lani uspešno okreval po epidemiji, konkretne številke je vedno mogoče najti na spletnih straneh SURS-a, samo za ilustracijo pa primerjava z julijskim obiskom v predkoronskem letu 2019, ki je dolgo veljalo za rekordno: julija 2019 je bilo skupno število turistov v Sloveniji 891.560, od tega 78,3 odstotka tujih in 21,7 odstotka domačih, letos jih je bilo skupno 1,026.196, med njimi 80,4 odstotka tujih in 19,6 odstotka domačih.

V medijih – pa tudi na družabnih omrežjih, kjer se še hitreje širijo "poročila" predvsem o slabostih, pomanjkljivostih in spodrsljajih – letos ni bilo zaznati večjih šokov in pretresov. Skratka, vse teče kot namazano.

A statistika je, kot vemo, zelo gnetljiva tvarina. Največ tujih turistov v Slovenijo še vedno pride iz Nemčije, toda v letošnjem juliju jih je bilo za dobrih pet odstotkov manj kot lani. Avgustovske številke bodo pokazale, ali je julija več Nemcev ostalo doma zaradi nogometnega prvenstva (in so torej avgusta spet prišli k nam v večjem številu) ali zaradi ohlajanja njihovega gospodarstva. Drugi večji trgi za slovenski turizem so Avstrija, Italija, Češka in Madžarska, od koder pa je letos prav tako prišlo manj turistov kot lani. Obenem STO navaja visoke stopnje rasti števila turistov, denimo iz Danske, ZDA, Španije, Združenega kraljestva pa Kanade, Brazilije, Nove Zelandije, Kitajske in Japonske glede na julij 2023. Pri nekaterih od teh govorimo celo o 24- ali 27-odstotnem povečanju. Toda lani je v vsem letu k nam prišlo denimo 700.810 turistov iz Nemčije, iz ZDA pa 153.616 in iz Kitajske 34.767. Večino teh turistov je letos pobrala Ljubljana, kjer za julij ugotavljajo 6-odstotno povečanje števila gostov, čeprav imajo vse mestne občine skupaj za dobrih 20 odstotkov manj turistov kot lani. Aritmetika se izide, če se spomnimo, da je bil v lanskem juliju v Mariboru OFEM, ki je znatno povečal obisk v drugem največjem mestu v državi.

Zagotovo je dolgoročna diverzifikacija turističnih trgov smiselna strategija za krepitev stabilnosti in odpornosti slovenskega turizma, če predpostavimo, da morebitna kriza ne bo udarila povsod hkrati in enako silovito. Za zdaj namreč velja, da ko Nemčija kihne, se prehladi vsa Evropa, torej lahko sklepamo, da se bo ohlajanje gospodarstva razširilo po vsej celini, možne posledice pa so vidne tudi iz prej navedenih številk. Če se bomo torej zanašali na turiste iz oddaljenih držav, se je treba najprej vprašati, kako bodo prišli, kam jih bomo poslali in kaj bodo pri nas počeli. Bodo to gostje s križark, ki se bodo za en dan zasidrale v Kopru, in si bodo z avtobusi ogledali Ljubljano in Postojnsko jamo, morda še Bled, kjer je že tradicionalno dovolj obiskovalcev, obroke pa bodo imeli zagotovljene na ladji? Ali bodo skupinsko prileteli na katero od večjih letališč v Evropi in se mimogrede ustavili v Sloveniji na dvotedenski turi po stari celini? Nobena od teh različic ni ravno skladna z usmeritvijo v edinstvena petzvezdična doživetja za butične goste.