Debela laž bi bilo zapisati, da na zabavah še pred kakšnimi osmimi leti nisem na vse grlo kričala Cecine Da raskinem sa njom. Tedaj še nisem vedela, kdo Ceca je, s kom se je pečala in poročala, za čigave vojake je pela. Prepričana sem, da bo občinstvo na njenem petkovem karnevalskem koncertu večinoma sestavljeno prav iz mladostnikov, rojenih v letih po jugoslovanskih vojnah in celo po letu 2000. Zapeljal jih (nas) je turbofolk. Tega smo krivi, nismo pa kriminalci! Ljubezen do slabe glasbe je vendar zgolj ena izmed zelo razširjenih človeških značilnosti - kot so denimo razširjene tudi nagnjenost k populističnim politikom, slabim knjigam in hitri hrani. Po vseh govejih nastopih, ki smo jim v ptujskem šotoru že bili priča in v katerih smo uživali, je to, da se namerava mejo "dobrega okusa" postaviti prav pri Ceci, precej neprepričljivo. In čeprav so spisi, ki udrihajo po tej koncertni izbiri, docela čistunski, je njen nastop zagotovo tudi problematičen. Pravzaprav ga je nujno problematizirati! To lahko počnemo le ob predpostavki, da bomo razpravljali izključno o tem, kakšna je Cecina preteklost in zakaj je tako usodno zaznamovana. Odreči se moramo sodbam o njeni glasbi, ki je manj kakovostna (priklopite kdaj radio najstarejšega slovenskega mesta in slišali boste, da je podoben nivo prisoten tudi pri domačih izvajalcih), njenemu videzu (tudi Helena Blagne je umetno pomlajena) in izobrazbi (drži namreč, da je Ceca res "zgolj" strokovnjakinja za svinjerejo). Če bi bila za ptujski karnevalski šotor dovolj dobra samo slovenska muzika akademsko izobraženih izvajalcev, bi to prizorišče zamrlo po nekaj letih. Verjetno tudi zato, ker obiskovalcev ne bi bilo prav dosti.
S povabili na koncerte ji simbolično odpuščamo vse
Problematiziramo lahko, da Ceca je in bo Arkanova vdova. Je in bo tista, ki je bila obtožena posedovanja orožja, tista, ki se ni oddaljila od vojnih zločinov. In naj gre za tradicionalni ali ne-tradicionalni dogodek, tako povabilo pusti pomembno sporočilo: za pravi denar smo pripravljeni pozabiti vse, tudi poboje in genocide. Vseeno pa se v debatah o problematičnosti njenega nastopa tega dejstva ne postavlja v prvi plan - v večji meri se poudarja, da je kurentovanje preveč "kulturen dogodek", da bi na njem nastopila Ceca, kar je naravnost smešno. Ste že bili kdaj v ptujskem šotoru? Recimo pred leti, ko je zaradi prevelike gneče in slabe ventilacije kondenziran človeški znoj deževal po obiskovalcih? Ptujsko kurentovanje ni ravno koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pa to še ne pomeni, da je nastop Cece na Ptuju tudi zares smotrn! Meja med krivcem in tistim, ki je v velikih zgodovinskih zločinih zgolj "spremljevalec", je danes preveč nestanovitna in premakljiva. Ceca nikoli ne bo zgolj "ena izmed mnogih izvajalk". Povezava z Arkanom ji je v karieri docela pomagala, zapisala se je kot srbska mati in mafijska diva. S povabili na koncerte ji korak za korakom simbolično odpuščamo vse, kar se je dogajalo in kar je podpirala. Pa čeprav le v želji po zaslužku. Na moralnost komercialnih organizatorjev tukaj ne gre računati. Ptujska občina pa je, na žalost, vprašanja o primernosti takšnega nastopa na hitro odpravila, kot da je pač vse samoumevno. Pa je res?