(KOMENTAR) Kazino na kredo

Ko govorimo o ljudskih obveznicah, s katerimi si država denar izposodi pri državljanih, ni dovolj pojasnilo, da so lani to že izvedle nekatere druge države v Evropi. Vprašanje je, zakaj so se evropske države, ki do zdaj niso imele težav dobiti kredita na finančnih trgih pri bankah in različnih finančnih institucijah, obrnile na državljane. Ne glede na ugodne bonitetne ocene, za katere iz časa finančne krize 2008 vemo, da jim ne smemo najbolj verjeti, jim finančne institucije niso več pripravljene posojati denarja v tolikšni meri, kot bi si želele. Za vlagatelje na finančnih trgih so naložbe v obveznice, s katerimi se zadolžujejo države, očitno postale tvegane naložbe, zato njihove nakupe zmanjšujejo.

Ne nepomemben razlog za to je odločitev Evropske centralne banke (ECB) o postopnem ukinjanju odkupov teh obveznic. Te odločitve ECB seveda ni sprejela zato, ker ne bi več bili potrebni, ampak zato, ker so njene bilance s temi obveznicami preplavljene. ECB državne obveznice namreč odkupuje na trgu od finančnih institucij. Te ji prodajo tiste obveznice, za katere ocenjujejo, da prinašajo izgubo oziroma ni gotovo, da jih bo država ob dospetju zmogla poplačati.

Spomniti velja, da so bili po finančni krizi leta 2008 davkoplačevalci tisti, ki so jim funkcionarji evropskih institucij in domači politiki segli v žep in z njihovim denarjem reševali zasebne banke pred bankrotom, ker da so bile prevelike, da bi smele propasti. Banke so se leta 2008 znašle pred bankrotom zaradi podobnih špekulacij, kot se zdaj dogajajo na finančnih trgih. Ta kazino jim je prinašal ogromne dobičke, dokler vse več igralcev ni začelo staviti na bankrot bank in bankrot najbolj zadolženih držav.

Ker bi bili Italija in Španija po Grčiji prevelik zalogaj za reševanje, je leta 2012 takratni predsednik ECB Italijan Mario Draghi z besedami "naj stane, kolikor hoče" odločil, da bo ECB odkupovala obveznice prezadolženih držav. To pomeni, da so vlagatelji na finančnih trgih vse obveznice s prevelikim tveganjem, da ne bodo poplačane, lahko prodale ECB. Zlasti po odločitvi ECB o postopnem ukinjanju odkupov obveznic kazino s stavami na bankrot držav spet pospešeno igra. S tem sovpadajo odločitve o zadolževanju držav pri državljanih.

Članice območja z evrom so danes veliko bolj zadolžene, kot so bile leta 2008. Gospodarski obeti za EU in območje z evrom pa so za letošnje in prihodnje leto precej slabi. Zmanjšanje geopolitičnih napetosti, ki so v veliki meri povzročile poslabšanje gospodarske slike EU in držav v območju z evrom, ni na vidiku. Večja je verjetnost, da se bodo te napetosti še povečale in se bo sedanja šibka gospodarska rast in stagnacija gospodarstva na srednji in dolgi rok prelevila v gospodarsko krizo.

To pomeni manj davkov, s katerimi se financira državni proračun. Ti davki so vir za odplačilo dolgov. Po izkušnjah iz finančne krize 2008 bodo pri tem imeli vlagatelji s finančnih trgov in predvsem zasebne banke, ki so še vedno prevelike, da bi smele propasti, zagotovo prednost pred državljani. Mnogi državljani, tako v tujini kot Sloveniji, sicer tako ali tako te skrbi nimajo, saj nimajo prihrankov, ki bi jih lahko posodili državi.