(KOMENTAR) Kljubovalna kraljica

Čeprav je v posocialističnem Mariboru propadlo skoraj vse, kar se je dalo, in se v dobi kapitalizma in centralizma izselilo skoraj vse, kar je ostalo, v prestolnici štajerske vsaj kraljice vinskih trt ne more nihče spraviti v stečaj ali odnesti v Ljubljano. Tu zakoreninjena najstarejša trta na svetu cveti in rodi že skoraj pol tisočletja, pokosile je niso ne turška obleganja, ne požari, niti trtna uš, bombardiranje, dvig Drave ali kak škodoželjni občan. Upamo lahko, da bo trdoživa dama kljubovala tudi podnebnim spremembam sredi razžarjenega poletnega Lenta. Kot je svojo moč že dokazala sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je samo še kot štrcelj vztrajala na sesutem Lentu, kjer so jo ščitili Romi, nazadnje pa jo v osemdesetih letih s (pre)drznim rezom prerodil Tone Zafošnik, pozneje njen prvi skrbnik. 

Guinnessova rekorderka, stara 460 let, ni le turistični unikat in magnet, je tudi izjemen ambasador mesta, saj samo v tujini glas o Mariboru kot nekakšnem centru vinske kulture razširja že prek sto hčera Stare trte. Njeno kljubovanje in življenjska energija sta lahko simbol in inspiracija celemu mestu, ki pa mu svoje največje posebnosti sicer (še) ni uspelo vpisati na Unescov seznam. Nikakor ne zaradi pomanjkanja vztrajnosti, saj je občina poskušala mnogokrat, a vsakokrat neuspešno. Pred nekaj leti so ji veljavo skušali povečati vsaj z vpisom trgatve Stare trte na državni seznam nesnovne kulturne dediščine, a tudi iz tega ni še nič. Zdaj je lokalna iniciativa spisala predlog zakona o Stari trti, ki bi mariborskemu zavodu za turizem iz državnega proračuna prinesel pol milijona evrov letno, staro gospo pa z visokimi zagroženimi denarnimi kaznimi preventivno zaščitil pred morebitnimi vandali. Ker je zakon v proceduro vložil opozicijski poslanec, še eden "ne" iz Ljubljane, ne bi bil presenečenje.

Čeprav pri državi še ni dobila prave veljave, od Zafošnikovega korenitega reza vse cveti tudi okoli Stare trte. Lent je bil že dvakrat prenovljen, najstarejša trta je dobila nov muzej, Hiša Stare trte pa se je ustoličila kot najbolj obiskana mariborska znamenitost, ki bo prav tako že kmalu zaživela z novo podobo in vsebino. Festival najstarejše trte in drugi z njo povezani dogodki obujajo stare običaje, Maribor z okolico pa postaja vse bolj prepoznavna vinska destinacija. Še propadli Vinag si je opomogel in spet živi. Skrajni čas, da odrešitelja dočaka tudi s travo in trnjem preraščen mestni vinograd na Piramidi. Sanacijo sramotnega stanja mariborske vedute meščani terjajo že nekaj časa, ukrepanje pa zdaj javno obljublja župan, čeprav še pred mesecem dni občinska uprava s tem vinogradom ni želela imeti nič. Ni znano, zakaj preobrat, jasno pa je, da ta zaveza s seboj prinaša precejšnje stroške. Obnoviti bo treba povsem uničen nasada, ki bo sicer v prihodnje le še tam, kjer se ga bo dalo strojno obdelovati, preostalo zemljišče pa naj bi bilo podaljšek parka. Drago bo tudi redno delo, ki ga je v vinogradu ogromno. Računica gotovo ni v prid Mestnim nepremičninam kot bodočemu prevzemniku, kjer imajo že dovolj svojih težav. Ker pa vendarle gre za vino, obstaja velika verjetnost, da se Mariborčani s tem ne bodo pretirano obremenjevali.