Izrael lahko nekaznovano počne, kar se mu zahoče. V Gazi je, tako kot je lani oktobra po napadu Hamasa in ugrabitvi izraelskih talcev napovedal premier Benjamin Netanjahu, ustvaril "pekel" na Zemlji. Skoraj deset mesecev izraelske ofenzive v Gazi, ki naj bi bila namenjena rešitvi talcev in uničenju Hamasa, je za sabo pustilo vsaj 40 tisoč pobitih, med njimi dve tretjini žensk in otrok, še dvakrat več ranjenih in pohabljenih Palestincev, tako rekoč dvomilijonsko populacijo razseljenih, ki se potikajo med ruševinami in pogorišči ter med razpadajočimi trupli sem in tja. Ker Izrael onemogoča dostavo humanitarne pomoči v palestinsko enklavo, lakota v Gazi postaja epidemična, zanjo je umrlo že več kot 30 otrok. Še huje, Svetovna zdravstvena organizacija WHO je ta teden opozorila, da se ob vse več nalezljivih boleznih, ker ni higiene, ker zmanjkuje tudi pitne vode, da ne govorimo o pomanjkanju zdravil in vseh vrst medicinskih pripomočkov, grozi tudi pred tem že izkoreninjena otroška paraliza. Poziv WHO k takojšnji ustavitvi ognja v Gazi pa je bil samo še en glas vpijočega v puščavi.
Izrael evidentno krši mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo. Njegove predstavnike preganjajo na Mednarodnem kazenskem sodišču in na Meddržavnem sodišču. Toda kot vidimo, je minuli teden Netanjahu v ameriškem kongresu doživljal stoječe ovacije. Zakaj že, ker je med drugim napadel že vse bolnišnice v Gazi, bombardiral vse šole v Gazi, med njimi od UNWRA, in tudi begunska šotorišča, pa nekaznovano sodomiziral palestinske zapornike? Pravzaprav Izrael ni odvrgel samo še atomske bombe. Bi tudi tedaj v ZDA in drugod na zahodu pogledali skozi prste? Verjetno, ker sicer gre za lopova, ampak je med vsemi lopovi na Bližnjem vzhodu edini naš lopov.
Zdi se jim, da jim nihče nič ne more
V maščevalni akciji ob poboju dvanajstih otrok Druzov v soboto na Golanski planoti, ki si jo je, mimogrede, Izrael po okupaciji leta 1967 nelegalno priključil, je v zračnem napadu v Bejrutu sionistični režim ubil enega od višjih vodij šiitskega oboroženega gibanja Hezbolah Fauda Šukra. O Šukru si lahko mislimo, kar si čemo, toda izraelske trditve, da je prav Hezbolah izpalil raketo na otroke na nogometnem igrišču, je treba vzeti z rezervo. Kajti Izrael je že tolikokrat zavajal mednarodno javnost, da mu na besedo ni mogoče verjeti. Izrael je ubil tudi vodjo Hamasa Ismaila Hanijo, in to v Teheranu, kjer se je udeležil inavguracije novega iranskega predsednika. O Haniji, ki je bil resnici na ljubo zmernejši član Hamsa, ki bi kot oborožena palestinska obrambna formacija pravzaprav morala imeti vse pravice do upora proti okupatorju, če že ima Izrael pravico, da se brani proti teroristom, si lahko mislimo, kar si čemo. Toda Izrael je ubil človeka, ki je vendarle sodeloval v posredniških pogajanjih z Izraelom za mir v Gazi.
Krvoločneži v Netanjahujevi vladi, torej skrajno desni ministri, si očitno želijo, da vojna v Gazi še traja. Še več. Prav radi bi videli, da se sprevrže v veliko vojno Izraela proti domala vsem v regiji. Ker se jim zdi, da jim nihče nič ne more. Tudi zato, ker niti Evropska unija proti Izraelu ne ukrepa s sankcijami (zgolj medlo proti nasilnim judovskim naseljencem na Zahodnem bregu), s prekinitvijo diplomatskih stikov, z bojkotom robe pa tudi nastopov izraelskih športnikov na mednarodnih prizoriščih, vključno z olimpijskimi igrami v Parizu, niti ne z embargom na izvoz orožja v Izrael. V tej paralizi je po simboličnem priznanju Palestine na žalost tudi Slovenija.
