(KOMENTAR) Napačni plačni sistem

Plače so za večino zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju prenizke, za delodajalce pa previsoke. To še posebno velja v današnjem sistemu delničarskega kapitalizma, kjer je kralj dobiček za delničarje. Delničarji, za katere dobiček nikoli ni dovolj visok, niso samo zasebniki, zlasti finančni skladi, ampak tudi država kot lastnica podjetij. Zaposleni v tem sistemu niso ljudje, ampak strošek dela, ki mora biti čim nižji, da je dobiček lahko čim višji. Zato je najbolje imeti čim manj zaposlenih in čim več pogodbenih sodelavcev, za katere ne velja delovnopravna zakonodaja.

V sistemu delničarskega kapitalizma je najbolje, da sindikatov sploh ni, če pa že so, je treba poskrbeti, da so čim bolj šibki, in zlasti mlajše zaposlene odvračati od včlanitve. Manj zaposlenih je včlanjenih v sindikat, manjši sta njegova moč in reprezentativnost, ko gre za pravice zaposlenih in pogajanja o plačah. Zaposleni se tega prepogosto premalo zavedajo. Tudi zato, ker sistem delničarskega kapitalizma podpira individualizem in ljudi odvrača od sodelovanja in solidarnosti.

V skladu s to logiko delničarji in politika, ki ta sistem podpira, ob vsaki priložnosti ponavljajo, da so plače v Sloveniji prenizke, ker so preveč obdavčene oziroma preveč obremenjene s prispevki za socialno varnost. Le redko je mogoče slišati, da bi tudi dobički lahko bili nižji. V zahodnoevropskih državah so bili v času socialnega tržnega gospodarstva, to je pred prevlado delničarskega kapitalizma, bistveno nižji, pa je bilo še vedno dovolj za plače, ki so omogočale običajni družini normalno življenje, in vlaganja v razvoj podjetij, pa tudi financiranje socialne varnosti.

Sistem je torej glavni krivec, da so plače tako v javnem kot zasebnem sektorju prenizke, da bi sleherniku omogočile, da bi brez težav pokril stroške, si privoščil dopust, imel zagotovljene kakovostne javne storitve in socialno varnost, pa tudi še kaj prihranil. Primerjave rasti plač v javnem in zasebnem sektorju so dobrodošle in potrebne. A ne sme ostati zgolj pri objavi rezultatov analize. Še slabše je, če so ti rezultati zlorabljeni za dokazovanje, da je javni sektor preveč potraten, zaposleni glede na učinkovitost predobro plačani.

Dejstvo je, da precejšen delež zaposlenih tako v javnem kot zasebnem sektorju prejema plačo, ki jim komaj omogoča poravnati vse stroške. Ob tem ko se politika ob začetku leta hvali, da je dvignila minimalno plačo, zamolči, da tudi v javnem sektorju, kjer je plačnik država, številni zaposleni delajo zgolj za zajamčeno plačo. Tu se lahko vprašamo, zakaj imamo v sistemu delničarskega kapitalizma ob minimalni še zajamčeno plačo ...?

Slabo plačanih zaposlenih je tako v javnem kot zasebnem sektorju bistveno več od dobro plačanih. Slabo plačani v obeh sektorjih opravljajo zelo pomembna dela. Če bi se združili in hkrati prekinili delo, bi delničarjem in politiki nedvomno pripravili zelo odmeven informativni dan. Če bi stavkali trgovci z novci in politiki, bi to le malokdo opazil.