(KOMENTAR) Peščeni grad

Škode, ki so jo povzročile avgustovske poplave, je po štetju in metodi ministra Aleksandra Jevška za 9,9 milijarde evrov, v številko je že vključena popoplavna obnova. A na tem mestu metoda niti ni zelo pomembna, tudi če je cifra manjša, je še vedno ogromna in ima hude in predvsem plazovite posledice za državne finance. In ravno zaradi sanacije tega plazu, ki grozi, da bo zasul državne finance, je toliko bolj nujna trdna in konkretna obnova države. Sicer bo Slovenija le še peščeni grad na robu obale razburkanega morja.

Pomembno je dvoje - zavedanje, da imamo stroko, ki zna presojati, načrtovati in izvesti ukrepe, ter da narava ni naš nasprotnik, kajti po pravilu gre iskati vzroke za katastrofe tam, kjer so naravo predrugačili ljudje. Tudi opozorila, kako ukrepati, so velikokrat preslišana. Hudourniki so ob besnenju denimo še vedno polni materiala, ki je ostal po žledu. Za osvežitev spomina - z žledom smo se borili leta 2014. Lep oris, kako ena rana poveča drugo.

Zdaj se zdi, da stroka bolj kot ne razlaga sama sebi, projektanti čakajo na pozive in razpise, javna uprava z direkcijo za vode na čelu pa bega in miri javnost, da dela in da ukrepi so. Da, intervencija in sanacija že, bagrov je mnogo, kaj pa popoplavna obnova? Grajenje bolj odpornih sistemov? Gre za zapletene procese, izdelave študij variant, ki so edine lahko podlaga za odločanje o temeljitih, temeljnih spremembah, zaradi katerih bodo ljudje spali mirno tudi še čez nekaj let in jim ne bo treba ob vsakem večjem deževju izvajati manjših selitev in prenašati stvari v višja nadstropja. Tudi ne bo vsako obilnejše deževje odneslo dvomesečnega truda - tako kot minuli vikend. Jasno je, da ne gre za hitro izvedljive rešitve, a vsaj začetku iskanja bi že lahko bili priča. Seveda je edino logično, da so v sedanji situaciji zavladali bagri - ti stroji so zdaj edino, kar deluje in dela. A zgolj preštevanje rumenih delovnih strojev na terenu ne bo dovolj, za temi stroji mora stati obsežna pamet, ki bo vzpostavila dolgoročne rešitve, četudi kompromisne in težke.

Ob vsem tem še eno opozorilo - poplave še zdaleč niso vse, kar se bo zgodilo. So le napoved najhujšega. Vremenski vzorci niso več vzorci, ampak vse bolj nepredvidljiva gmota ekstremov. Tako kot ekstremno topli oktober in znova pregreto morje nista dobra znanilca jeseni. Dežela, ki se ogreva dvakrat hitreje od povprečja in leži na geografsko izjemno pestrem območju, je ranljiva, a obdarjena z izjemno naravo, ki jo je obenem nujno ohranjati. Če bi z večjim spoštovanjem do narave ravnali že do zdaj, nam zdaj ne bi izstavljala tako visokih računov. In nikakor ne bo v redu, če pri gradnji bolj odporne države ne bomo iskali zaveznika, ampak sovražnika prav v naravi.

Dotlej pa - odpornost lahko prinesejo le celovite, konkretne rešitve, sicer bo vsak val znova odnesel delček gradu.