Rozmari Petek
Zgornjesavinjčani so petkovo jutro čakali na trnih. Rdečega alarma zdaj nihče ne vzame več zlahka. Zjutraj je bila Savinja še v mejah normale, okoli 9. ure pa se je nivo začel hitro dvigovati. Voda je bila skoraj povsod tik pred razlitjem, ponekod pa je vnovič prestopila bregove. Upadati je začela okoli poldruge ure popoldan. Ker so avgustovske poplave prinesle povsem nova merila za to, kaj je katastrofalno, bi lahko rekli, da tokrat večje škode ni bilo. Sicer je spet zalilo nekaj objektov, odnašalo zasilne ceste, mostove in nasipe, preventivna sprožitev siren ob 10. uri pa je ponekod bila povod, da so otroci in tudi nekateri zaposleni dan pred počitnicami končali veliko bolj zgodaj, kot bi ga običajno. Med "običajne" stvari se je uvrstil tudi ukrep prekuhavanja vode.
KLS ni poplavilo
Enega največjih delodajalcev, podjetje KLS Ljubno, današnje padavine niso poškodovale, niti niso motile njihovega delovnega ritma. So pa zaposleni preventivno svoje avtomobile parkirali na nabrežju ob cesti. "Ljudje imajo še sveže spomine na avgustovsko katastrofo. Ponekod so bili že tako panični, da so šole zapirali. Mi smo delali kot običajno, smo pa seveda pogledovali Savinjo, ki je sicer bila visoka, a je imela še kak meter, preden bi prestopila breg," je opisal izvršni direktor KLS Ljubno Samo Mirnik. V podjetju BSH Nazarje pa je zaradi bojazni pred vnovičnimi poplavami zgolj prva izmena opravila svoje delo do konca.
Vsaj na dveh mestih je cesta pretrgana
Zaposleni v podjetju Nivo so v dolini opazovali stanje. V vodo, ko je ta bila še deroča, strojev niso upali spustiti. Dogajanje so opazovali tudi v vodarji. "Vse, kar je bilo storjeno v preteklih mesecih, vsi ti nasipi, je uničeno," so opisovali. Uničene so bile še mnoge druge začasne rešitve. Do Rastk, denimo, se danes popoldne ni dalo priti. Ko je dež pojenjal in je voda v strugi začela upadati, sta gradbena stroja že popravljala strugo, ki si je dodatno pot izborila po glavni cesti in jo ponovno pretrgala. "Do večera bo cesta že prevozna, ker jo delajo naši domači gradbinci. Nanje se lahko zaneseš, tiste v Celju pa tako ali tako prav malo briga, ali imamo mi ceste prevozne ali ne," je komentiral bližnji sosed. "Vsaj na dveh mestih je cesta pretrgana, gor smo že poslali bager," je opisal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik. "Do teh in še nekaterih hiš ne moremo, ker nam je ceste spet odneslo," je dodal. Skoraj identično je bilo tudi v drugih zgornjesavinjskih občinah. Določeni krajani so znova odrezani od sveta, nekateri pa spet deloma poplavljeni. A to v primerjavi z avgustovsko ujmo ni omembe vredno. "Trikrat je prestopila Ljubnica, dvakrat Savinja v naši občini. K sreči ne na območjih, kjer bi povzročila ogromno škodo. Bili smo pa že trdi od strahu," je dodal Naraločnik. Tudi po umiritvi Savinje se strahu povsem ne morejo otresti v Lučah, kjer jim že od sredine tedna skrbi povzroča plaz pred naseljem Struge. "Počasi še vedno drsi, a videti je, da je zadeva vendarle pod kontrolo," je opisal župan Luč Klavdij Strmčnik. Ponovno se je "zbudil" tudi plaz pri družini Fale, kjer so avgusta reševali zasutega telička. Že v vmesnem obdobju se je del ponovno zrušil, danes se je zgodba ponovila. A kot je dodal Strmčnik, se je tudi tam zadeva včeraj umirila. Medtem ko je ta plaz daleč od oči javnosti, je plaz v Strugah postal "medijska zvezda", saj se mnogi pred njim ustavljajo in ga fotografirajo. A plaz nase ne opozarja le od tega tedna. Že prejšnji teden je prestrašil Martino Prepadnik, ki živi malo pred naseljem Struge in lahko plaz iz svoje hiše celo opazuje. "Komaj sem se ulegla, ko je počilo. Nisem vedela, kaj, ker ponoči se nič ne vidi. Zjutraj pa sem videla tisti dve skali. Očitno počasi plazi. Saj plazi že 30 let, če dežuje. A tako kot letos še ni. Strah je tudi mene, ne le sosede v Strugah. Upam, da bo, če se kaj zgodi in plaz zgrmi v dolino, vsaj hiša ostala."
"Vse, kar je bilo storjeno v preteklih mesecih, je uničeno"
Če hitro stvari rešiš, je škoda manjša
Prav v Strugah sta zakonca z motikama v rokah čistila potok z drugega brega, ki se je zamašil in zato tekel po makadamskem cestišču. "Če hitro stvari rešiš, je škoda manjša," sta opisala Jožica in Kristjan Germelj. Prav njiju so ta teden le s težavo preselili drugam. "Saj na začetku, ko je naše naselje bilo kot otok, sva bila tudi midva preseljena. Potem pa so se stvari umirile in sva se vrnila. Ravno sva naročila nova garažna vrata." Sama nekoliko dvomita, da se bo plaz sprožil, ker, kot opisujeta, plazi že od poplave leta 1990. Sta pa, tako kot sosed Franc Kosmač, prepričana, da bi v vmesnem času država lahko že odpravila težavo. "Imeli so ogromno lepega vremena," so poudarili. "Vsak kmet ve, da bi plaz lahko zaustavili, če bi pod njim zabetonirali skale," pribijejo in ob tem še potarnajo, da so dela lepo tekla, ko je oporni zid gradil zasebnik, ki je delal celo ob nedeljah, potem pa so ga poslali drugam in dela so zastala. Vremenu navkljub pa je državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic držal obljubo in posredoval, da so danes vsaj nekaterim krajanom Strug podali poročilo o stanju njihovih objektov in tudi okvirno ceno sanacije. "Ogled so sicer opravili pred nekaj tedni, stanje pa se iz dneva v dan slabša. Nam sedaj poka že na 14 mestih, prej je samo na enem," opisuje Paul Orešnik. Veliko upanja, da bodo tam lahko ostali, nima. "Narahlo nas pripravljajo na izselitev. Jasno so povedali tudi, da se lahko že pred drugim letom, ko bo jasno, ali bodo plaz lahko sanirali, odločimo za selitev in da bomo po sprejetju intervencijskega zakona izplačani," je še opisal. Edini, ki v tem naselju ni v dilemi, kaj naj stori, je Boris Zamernik, ki se je takoj po poplavi odločil, da tu ne želi več ostati. "Z ženo sva se res hitro odločila, da tu nima smisla ponovno vlagati. Odločila sva se, da gremo naprej. Našla sva si parcelo, sedaj zbirava dokumente, da lahko začneva znova," je opisal.
