Rozmari Petek
Premier Robert Golob je današnji obisk Savinjske regije začel v Braslovčah, kjer si je z županom Tomažem Žoharjem najprej ogledal lokacijo v Rakovljah, ki se jo najpogosteje omenja kot tisto, kamor bi preselili prebivalce Letuške gmajne. Po sestanku z županom so nato javnosti predstavili, v kateri fazi je letuška problematika. Besedo so najprej dali strokovnjaku Roku Fazarincu, ki je med drugim izpostavil, da bi tudi v primeru, da bi bili zgrajeni, predvideni v državnem prostorskem načrtu (gre za 10 let star načrt, ki vključuje gradnjo suhih zadrževalnikov), bi bilo območje enako kritično. In še, da četudi bi na tem območju zgradili visok nasip in uredili črpališča, bi novo težavo predstavljala kanalizacija. "Kup problemov bi se s tem pojavilo," je poudaril Fazarinc. Omenil je tudi, da če se Savinja avgusta ne bi razlila že veliko pred Celjem (med drugim tudi po Letuški gmajni), bi v celjski bolnišnici imeli vsaj meter vode.
Braslovški župan je nato znova poudaril, da zasledujejo tri cilje: najprej želijo s hitrimi sanacijskimi deli zaščititi ljudi pred morebitnimi jesenskimi nalivi. "Mnogi so vse svoje prihranke pustili v domovih, so na robu preživetja, zato moramo najti rešitev, kako jim pomagati. Kot tretjič pa moramo najti dolgoročne rešitve, da se to nikoli več ne ponovi. Zidovi niso primerna rešitev. Slišimo očitke, da je na levem bregu tako ali tako premalo izlivnega območja. A naš primarni cilj ni zadrževanje vode, ampak reševanje življenj. Zidovi bi v primeru, da bi črpalke odpovedale, stanje poslabšali. Območje bi bilo kot poln lonec vode." Ker, kot je še dodal, ni vprašanje če, ampak kdaj se bodo poplave ponovile. Odgovoril je še na očitek, da bi se z Letušem reševalo Celje: "Tam je tudi naša bolnica, naše srednje šole. Ne moremo se deliti na vaše in naše."
"To lekcijo narave moramo poslušati," je nadaljeval Golob, zato ne bodo samo odpravljali posledic, ampak bodo naredili okolje bistveno bolj odporno, je poudaril. Naslednji teden naj bi strokovnjaki prišli do vsake hiše in ljudem pojasnili, kako so na določenem delu ogroženi in tudi povedali, kje bivanje ni več dovoljeno. "Seznam za vse mora biti dokončan do konca novembra," je zagotovil.
Iz vsega povedanega je bilo razbrati, da bivanje v Letuški gmajni ne bo več mogoče. "Čisto človeško se mi zdi, da življenja v kotanji ne bi predlagal nikomur," je med drugih dejal Golob. A zakaj tega vseeno jasno še ne povedo ljudem, ki trenutno ne vedo, koliko naj sploh vložijo v sanacijo poplavljene hiše? "Jaz to razumem, da se bosta levi in desni breg selila. Obstajajo pa še detajli, ki jih je treba uskladiti in skombinirati z občino," je še najbolj jasno povedal Žohar. Golob pa je dodal, da tega ljudem ne bodo govorili preko medijev, ampak na zborih krajanov, kjer bodo prisotni strokovnjaki in kjer bodo lahko vsaki dvomi odpravljeni. "Že kmečka pamet pove, da na tej lokaciji ni več možno varno živeti. Vemo tudi, da se tudi urbanistično urejanje v Sloveniji 30 let 'zavozilo'. Vode, ki pride na naše območje, je vsako leto več, delajo se nasipi ad hoc," je premierju v imenu prebivalcev dejal Matjaž Hudournik. "Mi res želimo samo varnost. Ni luštno otroku zvečer reči, deževje se napoveduje, spakiraj nekaj za spomin in bomo šli."
Vlada obisk zaključuje v Žalcu, kjer se bodo srečali z župani in gospodarstveniki, zaključuje pa jo s sejo vlade.
