(KOMENTAR) Vse bo! Nespremenjeno.

Dva meseca od vskoka v vlado je za pravosodno ministrico Andrejo Katič gotovo nemalo tihega dela, v najbolj kričečih zadevah, ki, kakor je bilo dano vedeti, se smejo urejati izključno po volji premierja, pa rezultatov ni. Slabo kaže obljubi napol pristojne ministrice, ko se je predstavljala v parlamentu, preden se je vrnila na ministrstvo, ki ga je enkrat že vodila, da bo zakon za urgentno udejanjenje odločbe ustavnega sodišča o plačah sodnikov (in s tem tudi tožilcev) vložen še v prvi polovici leta. Ministrica od takrat naprej po odgovore na to temo usmerja v kabinet predsednika vlade, predsednik vlade, ki je premierstvo tako rekoč odprl z obljubo sodnikom o plačnem dodatku, pa opominjanje sodne veje oblasti, da izvršilna in zato tudi zakonodajna oblast briskirata svoje naloge, odganja kakor nadležni prhljaj in ga (že) sredi vladne štiriletke odlaga v rezultatsko nedoločno reformo plač javnega sektorja. Da bi kdo popravil staro napako, da sodniških plač ne ureja edino smiselni zakon o sodniški službi, pa tako ali tako ni računati. To pa obenem pomeni, da je nova ministrica (spet iz SD) že v startu pokurila najmočnejšo karto: ministrstvo, ki mu je njena nedorasla predhodnica odvzela vso verodostojnost, je šla vodit, ne da bi se bila lahko stoodstotno zanesla, da se bo njena druga največja fronta, plačna, sploh zaprla. Ministrica je nova stara, verbaliziranje predsednika vlade na to temo, ki ji ni kos, je nespremenjeno brez učinka.    

Vzporedno že mesece stavka zdravniški sindikat, upravne enote so na tem, da svoj štrajk zaostrijo, pred nekaj nadaljnjimi stavkami vlado varuje dogovor s sindikati, a le do jeseni. Plačna odločba ustavnega sodišča je medtem že 120 dni čez rok, obljubljeni interventni zakon, ki bi šele začel reševati plače, je za sodnike zgolj abstrakcija, ne pa tudi njihovi plačni zahtevki na naslovu državnega odvetništva, ker jih država ignorira.   

Po neslavno prekinjenem mandatu bivša ministrica Dominika Švarc Pipan, ki seveda ni odstopila krivdno, kje pa, to ne bi bilo slovensko običajno, veselo koristi pravico do nadomestila plače po odhodu s funkcije, ki jo je pojedla. Zamudi vsako priliko, da bi bila tiho, ko še kar pametuje o od nje podedovani prvi fronti aktualne ministrice, podrtiji na ljubljanski Litijski cesti, ki je brez novih vlaganj neuporabna, tako ali tako pa brezkoristna in za poslovanje sodišč popolnoma neprimerna, kar so čivkali tudi vrabci na veji, samo pri DŠP so se delali, da ni tako. Več kot sedem milijonov je država z njenim podpisom za to sodno krastačo, ki, po pred prazniki obelodanjeni kontrolni cenitvi, ni vredna več kot šest milijonov plus skoraj toliko bi jih še bilo treba vložiti za sanacijo (!), vrgla v prazno - po dvajsetih letih čakanja na zdaj spet načrtovano nujno novo sodno palačo -, a jo bo ministrstvo pod novim vodstvom in, upajmo, novimi metodami, prisiljeno prevzeti, ker pacta sunt servanda. To pa pomeni, da bo afera Litijska zdaj zdaj odtrohnela v pozabo. Ampak hej, predsednik vlade ima še dve plus štiri leta. Vse bo! Nespremenjeno.