Afera sodna stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani – pod sporni posel se je v zaključku lanskega leta podpisala nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan – dobiva novo poglavje. Cenitveno poročilo, ki ga je naročilo državno odvetništvo, kaže, da je objekt vreden 6 milijonov evrov. To pomeni, da je država stavbo preplačala za 1,7 milijona evrov takratnemu lastniku in primorskemu podjetniku Sebastjanu Vežnaverju. Ta je razpadajoči objekt leta 2019 kupil za manj kot 2 milijona evrov. Medtem ko podrobnosti nakupa in morebitne zlorabe položajev preverja Nacionalni preiskovalni urad, je ministrica za pravosodje Andreja Katič izpostavila, da ji odgovornost nalaga vložitev kazenske ovadbe. Kdo bo ovaden, ni znano, saj je ministrica omenila, da gre za pristojnost organov pregona.
Po prejemu cenitvenega poročila so izpolnjeni vsi pogoji za primopredajo stavbe, kar naj bi se zgodilo v začetku prihodnjega tedna. Ministrica je poudarila, da objekta trenutno ni mogoče uporabljati, saj je bila stavbi leta 2015 zaradi neplačanih računov prekinjena dobava električne energije. "Pogoji za uporabo niso izpolnjeni. Objekt je nezaščiten in izpostavljen odtujitvi materialov. V njem ni elektrike, vanj je zatekala meteorna voda, poškodovana je hidroizolacija. Prav tako je treba urediti streho, sistem prezračevanj, celotno stavbno pohištvo, toplotno izolacijsko fasado, poškodovani so stropi, vso instalacijo je treba postaviti na novo in zagotoviti ustrezno sodobno ventilacijo prostorov. Glede na to, da stavba skoraj desetletje ni bila v uporabi, se poraja dvom o ustreznosti energetske izkaznice," je dejala Andreja Katič in dodala, da objekt ni potresno ogrožen. Zaradi poškodb stavbe in neustreznega vzdrževanja bi morali po grobih ocenah v obnovo objekta vložiti dodatnih 5,55 milijona evrov. Problematično je, ker ministrstvo v letošnjem letu ne razpolaga s sredstvi za obnovo. Denar bodo poskušali zagotoviti z notranjimi razporeditvami.
Ker objekt ni primeren niti za delovanje sodišč niti za potrebe pravosodnih arhivov, na ministrstvu še ne vedo, v kakšne namene bodo stavbo uporabljali. Ministrica pravi, da bodo pregledali, ali je pogodbo še možno razdreti in kakšne bi bile posledice za državo. Prav tako je omenila, da je bilo oteženo pridobivanje podatkov v dokumentaciji, saj ta ni bila hranjena po predpisih. Andreja Katič je razkrila nov podatek, da je bilo za Litijsko 51 izdano gradbeno in lokacijsko dovoljenje pod pogojem, da se na sosednji stavbi Litijska 53 zgradi 85 parkirnih mest. Pri ocenjevanju tržne vrednosti je bilo upoštevano, da bo mogoče uveljaviti stavbno pravico tako za parkirišča kot manjšo parcelo, ki predstavlja del funkcionalnega zemljišča. Ministrica napoveduje, da bodo po primopredaji stavbo zavarovali z zaščitno ograjo in zaprli odprtine, da preprečijo zamakanje. To bi lahko storili do konca maja. Na podlagi popisanih površin je razvidno, da je v stavbi več 40 odstotkov manj površin od zahtevanih v razpisu. Postopki proti dvema uslužbencema ministrstva, ki sta prejela opozorilo pred redno odpovedjo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, še potekajo.
Sodniki še kar čakajo, zdaj s podporo 38 nacionalnih evropskih sodniških združenj
Evropsko sodniško združenje (EAJ) je prejšnji teden sprejelo resolucijo o Sloveniji, s katero poziva slovensko vlado in državni zbor, da nemudoma izvršita odločbo ustavnega sodišča glede sodniških plač in zagotovita ustrezne materialne pogoje za neodvisno delo sodnikov ter s tem prekineta trenutno kršitev načel neodvisnosti sodstva in delitve oblasti.
Kot so sporočili iz Slovenskega sodniškega društva, je bila resolucija EAJ sprejeta soglasno, "kar pomeni, da imamo slovenski sodniki mednarodno podporo vseh 38 nacionalnih sodniških združenj evropskih držav". Posebno solidarnost je izrazilo tudi sodniško združenje Iustitia, ki, kot kaže, svoj osemletni boj za neodvisnost sodstva na Poljskem približuje srečnemu koncu, so zapisali v sporočilu za javnost.
V društvu izpostavljajo, da mineva 115 dni od poteka roka, ki ga je vladi in državnemu zboru naložilo ustavno sodišče, da zagotovi materialno neodvisni status sodnikov in da spoštuje načelo delitve oblasti. Vlado in DZ ponovno pozivajo, da to nemudoma stori.
Začudeni pa so tudi nad izjavami predsednika vlade Roberta Goloba v pogovoru za Sobotno prilogo Dela, češ da imajo sodniki moralno upravičenje, da se zavzemajo proti svoji podplačanosti, da pa ga bolj kot poročilo o vladavini prava skrbi kaj drugega in da se s sodniki vlada usklajuje. Uporabljeni izrazi po mnenju sodnikov kažejo na temeljno nerazumevanje delovanja pravne države, saj so odločbe sodišč nekaj povsem drugega in celo nasprotnega od zgolj moralne upravičenosti.
"Izražamo razočaranje nad brezbrižnostjo, ki jo predsednik vlade kaže proti temeljnemu indikatorju Evropske unije o stanju vladavine prava v državah članicah. Hkrati javnost obveščamo, da tudi ne drži, da se vlada s sodniki kakorkoli 'usklajuje'," so izpostavili. Vse obljube, ki jih je vlada dala sodnikom, so bile doslej prelomljene, poudarjajo v SSD. "Nazadnje je bil posredovan neuradni predlog kot namera za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki pa ne s časovnega ne z vsebinskega vidika ne ustreza svojemu namenu."
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob robu predstavitve cenitve za stavbo na Litijski poudarila, da postopki v zvezi z obljubljenim interventnim zakonom zaradi odločbe ustavnega sodišča potekajo, vendar pa sama ni pravi naslov za vprašanja v zvezi z osnutkom predloga zakona, temveč se je treba obrniti na kabinet predsednika vlade ... (STA, Va)