Polne kleti lanskega vina ob začetku trgatve, destilacija in zelena trgatev v sektorju vinarstva in vinogradništva niso novost. Pred 15 leti je bil to razlog, da se je EU odločila za obsežno vinsko reformo. V Bruslju so takrat obljubljali, da bodo z njo ta problem dolgoročno rešili. Zdaj vemo, da ga niso, samo začasno so ga prestavili. Nasploh so se reforme, ki so jih v EU na področju kmetijstva izvedli pred letom 2010, izkazale kot preložitev problema, ne kot dolgoročna rešitev. Problemi, ki jih ima sektor vinogradništva in vinarstva, so zato pravilo, ne izjema.
Letošnje leto bi bilo tako v vsakem primeru težavno, cene grozdja bi bile tudi brez epidemije novega koronavirusa nizke, v kleteh bi bilo še veliko neprodanega vina. Edino trgače bi si vinogradniki iz tujine lahko enako kot v prejšnjih letih pripeljali brez omejitev.
Dobra novica je vsekakor, da bo letošnje vino odlične kakovosti. Kakovost je namreč tisto, na kar lahko dolgoročno stavijo majhni ponudniki, kot so slovenski vinogradniki in vinarji na trgu EU. Prav je, da jim država v krizi, kakršna je letošnja, ponudi roko, da lahko kratkoročno preživijo. Za dolgoročno preživetje oziroma stabilno poslovanje bo treba narediti več. Pri tem je poleg kakovosti vsekakor ključna promocija.
Država vina seveda ne more prodajati, lahko pa ga načrtno promovira. Pred vrati je predsedovanje Slovenije Svetu EU, ki prinaša s seboj številne politične, kulturne in protokolarne dogodke z visokimi in vplivnimi gosti. Promocijo odličnih vin v času predsedovanja je mogoče uporabiti tudi kot sporočilo, da so odločitve, ki so jih glede zaščite terana sprejeli na ravni EU, vsaj nepoštene, če ne vprašljive.
Je treba namreč kar pritrditi tistim, ki so prepričani, da katere od velikih pridelovalk vina, zlasti Francije ali Italije, v bruseljski Evropski komisiji ne biti tako povozili, kot so Slovenijo. Obstaja še sicer možnost za pritožbo na splošno sodišče EU. Ne glede na to, ali bodo državni pravniki to priporočili ali ne, je malo možnosti, da bo teran še kdaj samo slovenski. Da ne bo čez nekaj časa zunaj Slovenije znan samo še kot hrvaški, potrebuje močno promocijo s pomočjo države. Teran je po pojasnilih strokovnjakov poseben zaradi edinstvenih razmer na Krasu, kjer ga pridelujejo. Ker je to majhno območje, tega vina ni mogoče pridelati v velikih količinah.
Slovenija je nasploh majhna pridelovalka, zato nobenega vina, gledano z evropskimi ali globalnimi očmi, ne more pridelati v velikih količinah. Njen slogan kot uspešne vinogradniške in vinarske dežele je zato lahko samo "Malo in kakovostno". Geografska raznolikost države in znanje vinarjev nam to omogočata. Ob poplavi cenenega vina na evropskem in svetovnem trgu cenene pridelave grozdja in pridelave vina dolgoročno ni smiselno podpirati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
