Nemci cenijo naše znanje

Prijetno je slišati, da je Slovenija na prvem mestu lestvice držav, v katerih bi nemška podjetja investirala, če bi se še enkrat odločala za vlaganje v tujini. Slovenija je prehitela baltske države, ki so do zdaj bile prva izbira, predvsem iz varnostnih razlogov zaradi vojne v Ukrajini. Bolj pomembno je, da nemška podjetja s svojo izbiro sporočajo, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni najslabše v EU. Ob kritikah domačih in tujih gospodarstvenikov, da so plače preveč obremenjene s prispevki, davki previsoki, da so problem predolgi in prezapleteni postopki odločanja, so v nemških podjetjih izračunali, da bi v Sloveniji še vedno lahko ustvarili več dobička kot drugod.

Vse, ki vidijo predvsem potrebo po izvedbi različnih reform, s katerimi bi krčili pravice iz socialnega zavarovanja, financiranje javnih storitev, je pomembno opozoriti, da bi bilo veliko bolje, če bi se osredotočali predvsem na to, kako ohraniti in še izboljšati pogoje za to, da se bo v podjetjih ohranilo strokovno znanje, ki ga v Sloveniji Nemci posebej cenijo. Dobrega strokovnega znanja ni brez kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, ki mora biti dostopno vsem, ne le bogatim. Sistem mora biti torej javen. V celotni populaciji so ljudje, ki so obdarjeni z različnimi talenti, ne samo med bogatimi, ki si lahko privoščijo zasebne šole doma ali pa se šolajo v tujini.

Nemci v Sloveniji enako cenijo tudi inovativnost. Inovativni ljudje večinoma niso tisti, ki znajo najbolje ponavljati, kar piše v knjigah, ampak tisti, ki znajo uporabljati domišljijo, razmišljati zunaj okvirov. Če je sistem preveč tog, jih izključi in onemogoči, še preden lahko pokažejo, kaj vse zmorejo. Država lahko občutno poveča znesek denarja za financiranje raziskav in inovacij, pa s tem ne bo omogočila bistvenega napredka, če hkrati ne podpre in spodbuja ljudi, ki so sposobni razmišljati širše, vidijo in iščejo rešitve tam, kjer jih večina ni sposobna videti. Različna priznanja in nagrade so dokaz, da je v Sloveniji veliko inovativnih ljudi, ki pa jih je s preveč togimi reformami in preveliko osredotočenostjo zgolj na denar mogoče zelo hitro onemogočiti.

Med takšnimi spremembami so zagotovo preveč rokohitrske in polovičarske davčne spremembe, ki so predvsem v interesu tistih, ki jih zanima samo, kako na hitro zaslužiti čim več denarja in plačati čim manj davkov. Minister za finance Klemen Boštjančič razlaga, da bodo spremembe pripravili postopno v več svežnjih. Zavezanci ob tem upajo, da ne bodo pozabili na medsebojne vplive ukrepov in se ne bo končalo z zlepljenko z rešitvami, ki se bodo izključevale in zavirale strokovni razvoj in inovativnost.

Ko govorimo o inovativnosti, je glavni cilj Slovenije dohiteti članice EU, ki so po kriterijih, ki so jih pripravili evropski uradniki v Bruslju, v skupini najbolj inovativnih. Ta cilj bi najbrž lahko dosegli hitreje, če bi namesto uporabe bruseljskih kriterijev preprosto vprašali domače inovatorje in talente, kaj potrebujejo, da svoje zamisli lahko v čim večji meri razvijejo in uresničijo v dobrobit in blaginjo vseh prebivalcev države.