Prišleki

So politične teme, ob katerih je najbolje zamahniti z roko, ker niso vredne pozornosti. So pa tudi politične teme, ki so v svojem bistvu življenjske, vsečloveške in so politične postale zaradi egomanskih interesov in rivalskih nagonov. Z njih velja strgati politični balast in jih pogledati od znotraj, bližje. Ena takšnih tem so migracije. Ljudje so se od nekdaj selili po svetu in se bodo selili tudi v prihodnje. Slovenija ni in ne bo izjema. Srečevala se bo s prišleki in tudi Slovenci so in bodo nekje na tujem prišleki, željni sočutne, enakopravne obravnave.

Konec preteklega leta je bil vsak osmi prebivalec Slovenije priseljenec, njihovo število pa še narašča. Statistični robot kot povprečnega priseljenca nariše 49-letnega moškega s srednješolsko izobrazbo, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine, v Slovenijo se je priselil v 90. letih prejšnjega stoletja. Bosancev je v Sloveniji največ, sledijo jim tujci iz drugih nekoč jugoslovanskih držav. Z okoljem so se relativno dobro zlili, poprijeli so za slabše plačano in težaško delo, ki je Slovencem odveč ali ga opravljajo v bolje plačani tuji državi, kopljejo jarke, lazijo po kanalih, rokujejo z ognjem, betonom in težkimi stroji, prekladajo bremena, pospravljajo smeti, umivajo bolne itd. Ljudje odhajajo s trebuhom za kruhom v iskanju boljšega življenja, zaposlitve. Redki zapustijo dom iz kaprice. Izseljevanje je močno tam, kjer so neugodne ekonomske, socialne, politične, okoljske ali vojne razmere. Ker se na Kosovu spet gledajo preko topov, ni čudno, da kosovski ljudje bežijo proč, zadnje čase bolj intenzivno tudi v Slovenijo. Doma jih ubijajo skoraj 30-odstotna brezposelnost, huda revščina in brutalna siva ekonomija. Na Kosovu je povprečna mesečna bruto plača dobrih 500 evrov, minimalna pa 170 evrov. Ob slovenskih zneskih in socialnih pomočeh se jim seveda svetijo oči. Prihod v Slovenijo pa je za kosovske Albance, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov prebivalcev Kosova in so v glavnem muslimani, tudi kulturni šok.

Ve se, da države na račun tujcev rešujejo svoje primanjkljaje na trgu dela. Ve se tudi, da je naloga države in političnih elit širiti strpnost in razvijati družbo enakih možnosti, četudi je pritisk na socialo velik in bo treba določene sisteme, zlasti socialo in izobraževanje, zaradi migracijskih tokov najbrž premisliti in postaviti na novo. Tisti mali rasisti in populistični nacionalisti, ki se ob valu albanskih priseljencev s Kosova v Slovensko Bistrico agresivno zaganjajo v prišleke, pa naj raje preganjajo zaslužkarje, ki tujce kot sardine trpajo v sramotne bivanjske razmere in služijo na njihovi bedi. Ali pa naj tujce učijo slovenščino in domačo kulturo, če so tako zavedni in predani naciji. In bo že en problem manj.