Bogato in intenzivno predkongresno dogajanje v stranki Desus in okrog nje se je začelo že lep čas nazaj, ko je aktualni predsednik Karl Erjavec moledoval predsednika vlade Marjana Šarca, naj zaradi afere SRIPT po etičnem kriteriju odstavi glavno protikandidatko, kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec. Premier pa je Pivčevo vzel v bran, češ da v resorju dela dobro, in neprepričljivo poudarjal, da se ne glede na to, koliko mu je Erjavec antipatičen, ne želi vmešavati v notranje zadeve upokojenske stranke.
Vse je kazalo, da se bo glavnina premikov razmerij v manjšinski vladi zgodila po kongresu Desusa, pač v skladu z rezultati. A dogajanje na relaciji Šarec-Erjavec ter posledično pozicija-opozicija je dobilo silovit pospešek z resničnostnim šovom ob neposrečenem reševanju slovenskih vojakov iz Iraka. Obrambni minister Erjavec je aktivno reševal vojake z mislimi na svoje predkongresne rejtinge, ob tem pa mu je z instagramskimi intervencijami asistiral vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor. Medtem ko je celotna svetovna javnost s cmokom v grlu spremljala visoko dinamiko eskalacije in deeskalacije konflikta med ZDA in Iranom, je predsednik vlade vse dogajanje, kot kaže, (politično) prespal, v najboljšem primeru pa ga je spremljal preveč pasivno. Oglasil se je šele dva dni kasneje, ko je bilo že vsega konec, javno mnenje pa je šlo izrazito v smer, da se je Erjavec odločil narobe. Nato je Šarec najbolj izkušenemu ministru v svoji posadki zagrozil s temeljitim pogovorom po kongresu, s čimer se je seveda vmešal v notranje zadeve stranke. In posredno potrdil, da bi bistveno lažje shajal z zmago protikandidatke.
Napoved in razsežnost Šarčevega pokongresnega obračuna z Erjavcem je znal Janez Janša dešifrirati kot destabilizacijo vlade takšnih razsežnosti, da je pomirjeno odšel celo na nacionalno televizijo, ki jo sicer redno obklada z vulgarnimi političnimi diskvalifikacijami, in Šarčevo koalicijo v macronovskem slogu razglasil za klinično mrtvo. Ali je kdo dovolj ambiciozen, da sestavi novo vlado, tako Janša, pa naj bi se pokazalo v naslednjih tednih, torej po kongresu. A v začetku tedna se je izkazalo, da je ambiciozni "pogumnež" predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, satelitski Janšev mandatar. In tudi, da je Nova Slovenija za zdaj edina stranka, ki se s SDS dogovarja o alternativni večini.
Če želi Šarec v primeru sicer negotove, pa vendarle verjetne Erjavčeve zmage še naprej vladati, bo moral biti pokongresni pogovor med njima konstruktiven in v spravljivih tonih. Sicer zna pregovorno maščevalni Erjavec, ki bo v primeru zmage najverjetneje tako na nivoju stranke kot na nivoju vlade trdo obračunal s Pivčevo, popeljati Desus v pogovore o alternativni večini s SDS, Novo Slovenijo in Počivalškovo SMC ter s Toninom na čelu. Še bolj verjetno pa bi Šarčevo zapenjanje z Erjavcem, kar bi lahko bil osnovni namen, na stežaj odprlo vrata do predčasnih volitev.