Zapoznele reakcije

V zanj ne prav značilno neposredni maniri je zdravstveni minister Tomaž Gantar napete vladne razmere zadnje dni razgrnil še pred javnostjo. V začetku še enega skrb vzbujajočega tedna je najavil, da bo treba državo po vzoru spomladanskega ukrepanja zopet odločneje zapreti. Zdravnik na čelu najbolj izpostavljenega ministrstva je v času, ko se zdi, da je država brez jasnega načrta upravljanja prehodov med odpiranjem in zapiranjem, med kriznimi valovi, kar je v torek razgalil še skorajda 30-odstotni delež pozitivnih in največje dnevno število umrlih doslej, potegnil zanj neznačilno odločno potezo. Če ga tisti, ki so mu blizu, vidijo kot nadvse predanega izzivom resorja in zanj kompetentnega, pa mu tega v ozadju ne priznavajo vladni kolegi. Javna skrivnost je, da je z ministrovanjem začasno tudi prvega moža Desusa nezadovoljen premier Janez Janša. Kredibilnost njegovih izjav je n-krat izpodbijal vladni govorec Jelko Kacin, povozili so ga pretekli teden ministrski kolegi, ko so kljub njegovemu nasprotovanju sprostili nekatere ukrepe, povrhu je vlada v predlog šestega interventnega paketa vsilila določbo, s katero bi Desusu lahko pomembno ovirali izvedbo prihajajočega kongresa. V resnici bi lahko bil njegov odziv glede na notranje koalicijske tenzije še bistveno bolj napadalen. In pričakovali bi ga pred vrhuncem drugega vala epidemije, ko je vladajoča politika spet daleč od prepričljivega komuniciranja, to pa vedno znova sproti ruši zaupanje med oblastjo in državljani. Kot zdravstveni minister, ki mu je očitno jasno, da drvimo v napačno smer in da je optimizem veliko preuranjen, bi bil to javnosti dolžan povedati že prej. Trditi, da je bil preslišan, ni dovolj.

Morda ultimativno z odstopom še ne žuga, čeprav je dal vedeti, da grešni kozel ne želi biti, če ga vlada ne bo (u)slišala. Je pa pripravil stranki več manevrskega prostora za povratnika na čelo stranke Karla Erjavca. Takrat bo minister lahko iz rokava potegnil jokerja, in če bo treba, se bo umaknil, stranka pa mu bo sledila. A pretirane bojazni pred menjavo vodstva stranke, ki ji saga z Aleksandro Pivec ni prizadejala uničujočih udarcev, v vladi kljub nekaterim težnjam, da bi to dejanje zamaknili, še ni. Erjavec, ki se ga v nekaterih spinih omenja celo kot mandatarja KUL, si odhoda z Janševe ladje nikakor ne bo privoščil čez noč, tudi poznavajoč strukturo in mentaliteto poslanske skupine. Nemalokrat mojster političnega preživetja in balansiranja Erjavec v pripravah na vrnitev v javnost pošilja uravnotežena sporočila, hkratno sestajanje z Janšo in mandatarskim kandidatom KUL Jožetom P. Damijanom je le eno izmed njih. Vse to pa kaže, da ima ponovno uigrani dvojec Gantar-Erjavec dogajanje v stranki pod nadzorom, gotovo bolj, kot ga je imela Aleksandra Pivec.