Ali lahko po začetku prodaje še vedno uspešno zaščitim brand in kakšne možnosti imam, če me prehitijo plagiatorji?

Najboljši čas za zaščito imena izdelka ali storitve, branda podjetja, verjetno vse sodi v isti sklop, je zagotovo, dokler je še čas oziroma dokler ni prepozno. Kdaj je torej najbolje to storiti oziroma kdaj je skrajni rok?

Zagotovo je najbolje to narediti, preden se karkoli objavi ali lansira na trg, še posebej, če gre za nek brand, ki smo ga dolgo časa gradili, ali za logotip, ki je povezan z našim izdelkom. Lahko se namreč zgodi, da se pojavi nekdo, ki bo naš izdelek skopiral ali uporabil znak, ki je enak ali podoben temu, s katerim smo se mi predstavili, in bo tako zlorabil naše poslovanje.

Blagovna znamka je lahko karkoli, lahko je znak ali beseda, ki se uporablja za posamezni izdelek, lahko je zvok, lahko je hologram, tudi barva, taka primera sta čokolada Milka ali čevlji Louboutin, ki imajo rdeč podplat, tako da je predmet zaščite lahko karkoli, kar je povezano z nekim izdelkom.

Se pravi vijolično barvo, ki jo ima Milka, se lahko uporabi za drugo vrsto izdelka ali ne?

Ne, tako kot, recimo, Louboutinove rdeče barve ne moremo kar uporabljati. Vse je odvisno od vrste zaščite, tisti, ki zaščiti, tudi izbira, v katerih kategorijah se ta barva zaščiti. Zaščita barve zelo redko uspe, Louboutinu je uspelo, ker je barvo zaščitil skupaj s podplatom, torej z izgledom, medtem ko je Milki uspelo dokazati, da več kot 80 odstotkov potrošnikov povezuje “njihovo vijolično“ z izdelki Milka, kar je predstavljajo dovoljšno zagotovilo, da je ravno barva tista, ki predstavlja razlikovalni učinek pri njihovih izdelkih, in je bila zato zaščita odobrena.

Kaj moramo torej storiti, preden se odločimo za zaščito? Če igramo pošteno igro, zagotovo to, da si izmislimo izvirno ime ali podobo izdelka.

Ja, predvsem moramo na primer paziti, ko razmišljamo o imenu ali podobi svojega izdelka, na več praktičnih stvari. Pomembno je, da bo ime dejansko povezano z izdelkom, ampak če hočemo učinkovito pravno zaščito, ne smemo izbrati preveč generičnega imena, ker če bo naša blagovna znamka samo ime, poimenovanje za ta izdelek, ne bomo uspeli.

Tipičen primer je recimo Voda Voda, ki je srbska znamka vode v plastenki … oni so hoteli registrirati svojo blagovno znamko kot Voda, ampak so bili zavrnjeni, ker je ime preveč splošno in bi preveč omejili ostale ponudnike. Zato imamo zdaj Vodo Vodo, ker je bilo treba dejansko narediti ta razlikovalni učinek. Treba je razmišljati o tem, da je ime hkrati povezano s produktom, ki ga ima podjetje, po drugi strani pa, da ni preveč generično, da bo sploh lahko prišlo do zaščite.

Praktičen pomislek je, da preden se odločimo za ime, pogledamo, ali so proste razne domene.

Velikokrat se zgodi, da ljudje izumijo najboljše ime na svetu, ko pa se lotijo iskanja domene, ugotovijo, da so vse primerne že zasedene.

Če govoriva o domenah, imajo vsi registratorji domen bazo, kjer lahko preveriš, če je tvoje ime, ki si si ga zaželel, že zasedeno ali ne, če pa govorimo o zaščiti blagovne znamke, pa lahko v bistvu tudi pri vsakem uradu preverimo, kaj je že registrirano in kaj ne, da vidimo, če je za naš znak prostor in ali je nekaj takega že zaščiteno in ne bomo mogli zaščititi.

V bistvu je prednost zaščite imena predvsem v tem, da lahko drugim preprečiš uporabo tega imena, in to je tista razlika, ki jo naredi zaščita blagovne znamke od tega, da ti samo neko ime uporabljaš in ga ne zaščitiš, ker blagovna znamka ti daje izključno pravico do uporabe tega simbola ali imena. Če pride do česarkoli, lahko drugim preprosto preprečiš nadaljnjo uporabo, torej če se pojavi kršitev, lahko zahtevaš, da prenehajo in ti povrnejo škodo, če se je zgodila.

Kaj pa si, morda, narobe predstavljamo, da lahko dosežemo z zaščito imena, pa v resnici ne moremo?

Največkrat si stranke predstavljajo, da če bodo zraven svojega imena nalepile tisti C ali R, da je to zaščita. To ni zaščita, gre samo za ameriški način označevanja intelektualne lastnine, ampak tudi tam ne gre le za C in R, ki sta nalepljena oziroma kopirana zraven, ampak gre za dejansko registracijo, ki jo v ameriškem sistemu označujejo s črko R in pomeni registered, C pa pomeni copyright.

Recimo v Evropi oziroma v Sloveniji pa ne poznamo take zaščite, tako da so vsi C in R, ki jih videvamo na spletnih straneh, bolj marketinškega namena kot pa kaj drugega.

Zdaj pa k postopku. Na kakšen način in kje ga izvedemo in na kaj moramo biti pri tem pozorni?

Postopek v bistvu vedno izvedemo pri pristojnem uradu. Imamo po domače povedano tri stopnje, kako lahko zaščitimo blagovno znamko. Ena je nacionalna raven, torej Slovenija, potem poznamo raven Evropske unije, kjer zaščita velja za vse države v Evropski uniji, in seveda svetovna raven, kjer zaščita velja v skoraj vseh državah, torej vseh, ki so podpisnice  konvencije. Gre za nekaj več kot 100 držav, če pa imamo res neke specifične trge, na katerih delujemo, potem se obrnemo na urade v vsaki od teh držav.

Na kaj moramo biti pozorni? Zavedati se moramo, da so postopki drugačni za vsako državo oziroma raven EU oziroma svetovno raven, tako da moramo spoštovati te postopkovne procese.

Lahko postopek izvedemo sami ali moramo 'vzeti' pravnega strokovnjaka?

Vse lahko izvedete tudi sami, vsako registracijo je treba opraviti tako, da najprej pogledamo v tako imenovane Nicejsko klasifikacijo, kar je po domače povedano seznam vseh stvari in storitev, ki obstajajo na tem svetu. Gre za klasifikacijo, na podlagi katere se odločimo, v katerih razredih bomo zaščitili naš znak, ker v bistvu mi svojega znaka ne moremo (niti ni smiselno) kar zaščititi za vse, čeprav obstajajo določene izjeme, ki se jim reče sloveče znamke, kot so recimo McDonalds, Coca Cola itn.

Tu gre za imena, ki so tako sloveča, da nihče v nobeni panogi ne more uporabiti tega imena. Ampak recimo, da smo mi manjše podjetje, ki šele začenjamo. V tem primeru si pač izberemo razrede, v katerih želimo to zaščito. Potem v bistvu povemo, če si želimo zaščititi samo dizajn ali samo besede, torej na kakšen način si želimo zaščititi to znamko, in oddamo prijavo in držimo pesti, da uspemo.

Kakšen je strošek v enem in drugem primeru, torej če delamo sami ali pa s pomočjo pravnega strokovnjaka.

Dobro vprašanje. Strošek je v bistvu zelo odvisen od ravni, torej na slovenski ravni se začne strošek pri približno 350 evrih, torej prijavna pristojbina plus pristojbina za znamko. Zaščita nam velja deset let.

Pa strošek pravnika?

Strošek pravnika je tudi zelo odvisen, moj strošek za pomoč pri registraciji slovenske znamke je 350 evrov in vključuje pregled konkurence, iz česar izvemo, ali je vaše ime sploh smiselno zaščititi ali ne in ali že kaj takega obstaja, pa pregled razredov po tej Nicejski klasifikaciji, ki ni tako simpatično branje, kot bi si kdo predstavljal. Je kar dolgo in suhoparno branje, tako da je v bistvu fino, da jo pregleda strokovnjak, ker mi vemo, katere razrede je smiselno registrirati.

To so prednosti, če se postopka lotimo preko pravne pisarne; kakšne pa so nevarnosti, če se tega lotimo v lastni režiji?

Mogoče je fino povedati, da če karkoli zafrkneš na poti do te zaščite blagovne znamke, ti urad pobere pristojbino, ki si jo plačal, ti pa moraš iti od začetka. Kar hitro se lahko zmotiš, misleč, da si vse prav naredil, saj ne poznaš pasti. Tako da je fino, da pravniki pregledamo, ali obstaja razlikovalni učinek ali ne, torej to je tista Voda Voda. Tu so še relativni razlogi za zavrnitev znamke, če so podobni znaki že registrirani, na primer če je preveč generalno, če spominja na geografsko označbo itd. - to so vse elementi, ki jih pregledam, preden oddam prijavo.

So trenutno na razpolago kakšni voucherji?

Ja, trenutno je še na voljo voucher za registracijo intelektualne lastnine, vrne se nekje do 40 odstotkov investicije.

Na prvih 350 evrov?

Ja.

Ko oddamo vlogo, ki je popolna, verjetno traja neka časa do pravnomočnosti? Ali lahko konkurenca ali kdorkoli drug v tem obdobju izpodbija naše ime, ki smo ga zaščitili?

Ja in ne. Zaščita se šteje od dneva, ko smo oddali vlogo, torej, če bi mi oddali vlogo 5. decembra, naša konkurenca pa 7. decembra za enako vsebino, bi bila naša vloga sprejeta in bi mi imeli možnost zaščititi znamko, oni pa ne. Druga stvar pa je, ali ima konkurenca možnost ugovarjati.

Postopek gre torej vedno v dveh delih. Najprej so tukaj absolutni razlogi za zavrnitev blagovne znamke, kjer se preverja razlikovalni učinek, geografske značilnosti in tako naprej, potem pa je še rok za ugovor, kjer imajo pa tisti, ki že imajo registrirane blagovne znamke, možnost, da ugovarjajo temu predlogu, ker mislijo, da je preveč podoben njihovi znamki, preveč podoben njihovemu imenu in tako naprej, torej te tri mesce moramo prestati zato, da se lahko znamko objavi.

Torej je to tudi nekako odgovor na naslovno vprašanje, ali lahko po začetku prodaje še vedno zaščitim ime izdelka.

Če te nekdo prehiti, potem imaš zelo omejene možnosti, da dosežeš karkoli, ker moraš iti na sodišče in vložiti tožbo za ničnost blagovne znamke in dokazati, da je ta oseba registracijo naredila v slabi veri. To se pravi, treba je dokazati, da so oni vedeli, da ti razvijaš tako in tako blagovno znamko in so ti jo ukradli z namenom, da tebe prikrajšajo, in so jo zato registrirali, to pa je zelo težko dokazati.

Roman Zajec

Več o tej temi si lahko preberete na Anini spletni strani: consilium.si/zascita-imena