(BORZNI KOMENTAR) Zakaj ne maramo presežne inflacije

Inflacija je poplava denarja na trgu, ki se odraža v višanju cen. Ker dohodki, na primer plače, honorarji in pokojnine, praviloma ne rastejo z enako hitrostjo, inflacija praviloma vodi v nižanje kupne moči. In zakaj finančni trgi ne marajo presežne inflacije? Pri investicijah v obveznice, ki imajo ob izdaji večinoma fiksno kuponsko donosnost, obstaja tveganje, da bo z višjo inflacijo njihova donosnost postala negativna. V primeru delnic pa se ob inflaciji postavi vprašanje, ali bo podjetje še vedno lahko dosegalo enake dobičke ob rasti stroškov podjetja zaradi višjih cen surovin, storitev, plač zaposlenih in obresti za kredite – vse to zmanjšuje razliko (maržo) v primerjavi s ceno produkta, ki ga podjetje prodaja, in s tem ogroža dobiček. Omenjeni učinki so se v začetku leta 2022 odrazili v upadu vrednosti delnic in obveznic, kar je bilo pričakovano po izredno donosnem letu 2021.

Po drugi strani ima inflacija tudi pozitivne učinke in zmerna mera inflacije je zaželena. Ko gospodarstvo ne deluje s polno kapaciteto, pomeni, da je več brezposelnih, ki ne ustvarjajo prihodka za potrošnjo. Ob polni zaposlenosti se poveča povpraševanje po produktih in posledično višji proizvodnji, da bi zadostila povpraševanju, kar se odrazi v inflaciji. Pozitivno vpliva tudi na kreditojemalce. Zaradi rasti plač bo več denarja za poplačilo dolga in v primeru hipotekarnega kredita bo ob fiksnem obroku vrednost nepremičnine narasla. Naj omenim, da v tem kontekstu ne govorimo o hiperinflaciji, ampak o presežni inflaciji, ki presega ciljnih dva odstotka.

In kdaj je pravi čas za investiranje, če vrednosti padajo? Odgovor je - vedno. Na to vprašanje je zapisal svoje razmišljanje Howard Marks, vlagatelj in soustanovitelj podjetja OaktreeCapital. Potrpežljivi vlagatelji so odporni na kratkoročna nihanja, gledajo dolgoročno in se izognejo stroškom trgovanja, medtem ko vse druge skrbi, kaj se bo zgodilo v naslednjem mesecu ali četrtletju. Vstopiti v investicijo ob pravem trenutku in potem tudi pravočasno izstopiti je bolj ali manj sreča posameznikov.

V obdobju 90 let je eden najstarejših indeksov, ameriški S&P 500, ustvaril 10,5 odstotka povprečnega letnega donosa. Če bi na začetku investirali 1 enoto, bi v tem obdobju ustvarili skoraj 8000 enot donosa. Ampak v tem obdobju je indeks doživel tudi strme padce v težkih ekonomskih situacijah, kot so finančna kriza 2007, balon dot-com leta 2000, drugo svetovno vojno in črni ponedeljek (Black Monday) iz leta 1987. Največji padec indeksa je -20,5 odstotka v samo enem dnevu, ki se je zgodil ravno na črni ponedeljek.

Razmišljanje na tak način lahko nekomu ustvari zagotovljeno pokojnino, če je le začel vlagati (varčevati) ob začetku ustvarjanja svojega dohodka in se izogibal poseganju v trgovanje. Navsezadnje preveč aktivni investitorji lahko zamudijo prilike izredno dobrih donosov, si povzročajo transakcijske stroške in plačujejo davek na kapitalske dobičke. Tudi ob občasni povišani inflaciji in upadih vrednosti na finančnih trgih je enostavno bolje ostati investiran, kar bo na dolgi rok prineslo uspeh.