"V hitro spreminjajočem se svetu nihče ne bo mogel več delovati tako, kot je bil navajen doslej. Prilagajanja in spremembe zahtevajo hitre odzive, toda le s premišljenimi potezami se lahko kosamo z večjimi in močnejšimi. Pri tem verjamem, da moramo Slovenci kot vedno doslej staviti na znanje, inovacije, predvsem pa na prožnost in iznajdljivost," je direktor družbe Večer mediji Miha Klančar poudaril na začetku poslovne konference v sklopu izbora Podravsko podjetje leta, na kateri so tudi letos s številnimi sogovorniki skušali osvetliti različne vidike gospodarskih izzivov.
V kakšni kondiciji je gospodarstvo
Slovensko gospodarstvo po številnih kazalnikih sicer ni v najboljšem stanju. "V Sloveniji se je število insolvenčnih postopkov v letih od 2019 do 2020 konstantno zniževalo, kar je seveda pozitivno, žal se v letošnjem letu trend popolnoma obrača," opozarja operativni direktor Prve bonitetne agencije - ebonitete.si Primož Potočnik. V prvih devetih mesecih se je tako število insolvenčnih postopkov povečalo za osem odstotkov: "Nekdo bo morda rekel, da to ni veliko. A težava je v tem, ker se je v prejšnjem letu število tovrstnih postopkov znižalo za osem odstotkov. Torej gre za ogromno rast." Potočnik še izpostavlja, da je bilo oktobra letos za 43 odstotkov več insolvenčnih postopkov kot oktobra lani.
Slovensko gospodarstvo tako deli usodo gospodarstva v Evropski uniji, pravi podpredsednica in članica uprave OTP banke Anita Stojčevska, ki pa kljub temu izpostavlja nekatere pozitivne vidike, med drugim razdolžitev gospodarstva. Kot navaja, so pred 15 leti v Sloveniji banke podjetjem odobrile za 20 milijard evrov kreditov, medtem ko je ta vsota danes le še deset milijard evrov. "To pomeni, da so podjetja v teh letih sama poskrbela, da so se kapitalsko okrepila in med svojimi viri financiranja bank več ne potrebujejo tako kot v preteklosti." To se je po njenih besedah odrazilo v času pandemije koronavirusa in tudi v energetski krizi, ko so domača podjetja pokazala dobro odpornost na tovrstne nepredvidljive pretrese. Kljub temu danes opažajo, da na poslovanje določenih podjetij negativno vplivajo visoke cene energentov, zaradi česar niso konkurenčna drugim proizvajalcem, predvsem kitajskim.
Za poslovne priložnosti se moramo potruditi sami
"Zelena transformacija ni nekaj, kar bi si izbrali, temveč smo nanjo preprosto obsojeni," poudarja predsednik Slovenskega združenja fotovoltaike Primož Tručl. Meni še, da zeleni prehod prinaša tudi številne poslovne priložnosti, o katerih pa, kot pravi, v Sloveniji preveč govorimo in premalo naredimo. Pri tem tudi sam izpostavi Kitajsko, ki nas je prehitela ravno zaradi tega, ker je v dejanjih močnejša kot v besedah. Poslovne priložnosti za podjetja je možno najti tudi na kapitalskih trgih, a se mora po besedah člana uprave Ilirike Matjaža Lorenčiča vsak sam potruditi, da lahko sprejeme ustrezno odločitev. "Moramo imeti disciplino, da pridobimo informacije," izpostavlja Lorenčič, ki sicer meni, da je slovenski kapitalski trg še zelo nerazvit v svoji primarni funkciji - zbiranju kapitala. Razlogi za plitkost slovenskega kapitalskega trga pa niso v majhnosti države, temveč v finančni pismenosti Slovencev in tradiciji, meni Dejan Kilar (BT Naložbe pri Borzi terjatev): "V Sloveniji smo bolj navajeni varčevati v nogavicah in bankah ... Če se pa pojavi kakšna finančna piramida ali shema, pa letimo tja z vsem možnim denarjem."
Digitalizacija je ime igre
Poslovanja na sodobnih trgih in v sklopu zelenega prehoda pa si ni več možno predstavljati brez digitalizacije poslovnih in proizvodnih procesov. "Ni panoge, ki se je ne bi dalo digitalizirati," je prepričana direktorica družbe Infinum Tamara Lah Momčilović. Kot zanimivost navaja, da so nekaj zadržkov glede tega sprva opazili pri prodajalcih avtomobilov, a so tudi ti kasneje spoznali prednost digitalizacije in si danes prizadevajo za posodobitev. Pomemben vidik procesa digitalizacije izpostavlja tudi Vito Panič iz Gen-I: "Že pred leti smo se odločili za strateško vlaganje v digitalizacijo, ampak hkrati tudi za strateško vlaganje v zaposlene. Čeprav se vse digitalizira, podjetje potrebuje tudi sposobne zaposlene, ki razumejo te tehnologije."
Brez posla ni športa - in obratno
Vedno bolj pomemben del gospodarstva postaja tudi šport. "Danes brez sodelovanja gospodarstva in športa ne gre. Morda je bilo v mojih časih lažje, danes pa je športnikov vedno več, denarja pa vselej premalo," ugotavlja Katja Koren Miklavec, nekdanja alpska smučarka, danes pa podpredsednica Olimpijskega komiteja Slovenije: "So pa vrhunski športniki velika dodana vrednost tako gospodarstvu kot državi in na tak način jih velja, pa ne v slabšalnem pomenu, izkoristiti."
Da se je medsebojno partnerstvo v zadnjih 15, 20 letih spremenilo, ugotavlja tudi Gvido Jemenšek, član uprave OTP banke: "Nekoč je veljalo, da se v šport donira in ne investira. Danes velja, da je šport posel. Saj je prav, da s tem vračamo okolju, a če to pojmujemo kot poslovno odločitev, lahko dobimo še veliko več. Naši zaposleni in stranke se radi poistovetijo z vrhunskimi športniki." V primerjavi z OTP banko se pri Zavarovalnici Sava, kot razlaga predsednik uprave Jošt Dolničar, nikdar ne odločajo za sponzoriranje posameznikov, ampak le za ekipe: "Naša strategija je, da smo povezani, nikoli sami."
Da brez podpore zavarovalnice v Mariboru ne bi bilo lige prvakov, je poudaril legendarni nogometaš NK Maribor Marcos Tavares. In da brez podpore i-Venta, ki je po slovesu dotedanjega glavnega sponzorja Merkurja vskočil v OK Maribor, ne bi bilo več vrhunske moške odbojke v mestu, dodaja generalni direktor podjetja Milan Kuster. Ni pa nujno, da se podpira le članske ekipe. "Če mi ne bi starši soigralcev kot otroku v Braziliji kupovali kopačk, morda ne bi bil vrhunski nogometaš," opozarja Tavares. "Ja, pri nekaterih športih, kot je denimo alpsko smučanje, ki so že v mladih letih športnika zelo dragi, je velik pritisk na družinski proračun," je pristavil Mitja Dragšič, nekdanji smučar.
Veliko lažje je, ko smučar postane globalno prepoznaven. "S prvimi uspehi v sezoni 2015/2016 in po upokojitvi Tine Maze sem začela tudi sama dobivati velike sponzorje, konkretno Petrol," se spominja nekdanja smučarka Ana Drev, ki je po karieri z blagovno znamko Snow Monkey hitro prestopila tudi v podjetniške vode: "Pri tem je bilo najtežje, ko sem ugotovila, koliko stvari še ne znam." A Miran Rauter, ki je prehodil podobno pot od alpskega smučarja do direktorja podjetja (Hermi), poudarja: "Nas pa šport nauči marsičesa, denimo pobiranja po neuspehih, vztrajnosti. Zato imajo športniki dobre temelje za uspeh v poslovnem svetu."
