"Glede na zadnje informacije odločevalcev upam, da bo v prihodnje vsaj nekoliko bolj predvidljivo. Želim si, da bi Evropska unija hitro, odločno in ambiciozno ter, to je izjemno pomembno, enotno posegla v regulatorne mehanizme na področju energentov, tako električne energije kot plina," je ob jubileju Taluma, podjetja, ki ga vodi, izpostavil predsednik uprave Marko Drobnič in tako izpostavil nepredvidljivost okoliščin, v katerih deluje tovarna iz Kidričevega. Z veliko aktivnostmi so sicer obeležili žer 68. tovarniški praznik, ga izkoristili za druženje in tudi za to, da so razgrnili nekaj načrtov za prihodnost.
V Talumu 21. novembra, ko je leta 1954 iz elektroliznih peči pritekel prvi aluminij, praznujejo tovarniški praznik. Praznovanje je priložnost za pogovor o prihodnosti tovarne, podelitev najpomembnejših tovarniških priznanj Zlati metulj sodelavcem, druženje več generacij Talumovcev, pa tudi predstavitev proizvodnje zainteresiranim obiskovalcem iz bližnje in daljne okolice. Tradicionalno dogajanje ob tovarniškem prazniku so v Talumu po treh letih znova organizirali v živo in se lahko veselili dobrega odziva tako upokojenih sodelavcev, kot tudi odziva zainteresirane javnosti na Dnevu odprtih vrat.
Ne glede na dejstvo, da v Talumu nimajo primerljivih in konkurenčnih pogojev poslovanja - enako velja za celotno proizvodnjo in predelavo materialov, opozarja Drobnič -, so edini proizvajalec aluminija v Evropi, ki mu skupni obseg proizvodnje ni upadel. "Znižali smo sicer obseg proizvodnje aluminija v elektrolizi, ker pod trenutnimi pogoji oskrbe z energijo proizvodnja ni možna nikjer v Evropi, smo pa tega uspeli nadomestiti s pretaljevanjem, predelavo in reciklažo aluminija. To dokazuje, kako pomembno je bilo, da smo intenzivno stopili na pot prestrukturiranja naših programov. Če tega ne bi naredili, nas v tej energetski draginji zagotovo danes ne bi bilo več," je dejal predsednik uprave.
Z znižanjem porabe energije, ki je načrtno sledila strategiji prestrukturiranja, so uspeli v Talumu posredno preskrbeti 220.000 slovenskih gospodinjstev. "Znižanje proizvodnje primarnega aluminija za Evropo je zelo veliko in resno opozorilo. Če te ne bomo uspeli zadržati, nam sledi kriza oskrbovalnih verig. Proizvodnja materialov trenutno izginja iz Evrope, nadomešča jo manj učinkovita in okoljsko slabša proizvodnja iz Kitajske in ZDA. In kam to pelje - v odvisnost Evrope in globalno slabši ogljični odtis. Paradoks ali celo neumnost, kar sedaj počnemo," opozarja Marko Drobnič, ki izpostavlja tudi, da kljub zahtevnemu obdobju v tovarni niso zanemarili razvojnih aktivnosti in inovativne dejavnosti. Pripravljene imajo strateške projekte, s katerimi kandidirajo tudi za nepovratna državna in evropska sredstva. Vsi projekti sledijo strateškemu cilju ogljično nevtralne proizvodnje Taluma do leta 2030.
Največji proizvajalec rondelic na svetu
S projektom Drog iz recikliranega aluminija v Talumu nadaljujejo s strukturno spremembo prodajnega programa v smeri od standardnih drogov izdelanih iz primarnega elektroliznega aluminija, k nestandardnim drogovom izdelanih iz reciklažnega odpadnega aluminija. S projektnimi aktivnostmi bodo do leta 2025 povečali količino nestandardnih drogov s sedanjih 15.000 na 30.000 ton.
Projekt Rondelice 70.000 ton je usmerjen v ogljično nevtralnost družbe, saj jo prek krožnega gospodarjenja spodbuja k večji uporabi aluminija v embalažni industriji. Talum je že danes največji proizvajalec rondelic na svetu. V prihodnosti želijo povečati prodajo obstoječega prodajnega programa ter vzpostaviti proizvodnjo in prodajo novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Z večjo uporabo reciklažnega aluminija v vrednostni verigi izdelave doz, tub ali drugih potrošniških dobrin znižujejo ogljični odtis in povečujejo svojo konkurenčno prednost na trgu. Cilj je proizvesti 60.000 ton rondelic in 10.000 ton drugih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
V okviru Projekta Aluminij 4.0 oziroma digitalna preobrazba tovarne bodo na tlačnem litju in mehanski obdelavi ulitkov do konca leta 2024 vpeljali avtomatsko vizualno kontrolo s sistemom Vision. Z avtomatskim zlaganjem rondel bodo razbremenili sodelavce in povečali produktivnost, vpeljali bodo samovozeče inteligentne viličarje, digitalne dvojčke za monitoring procesov, digitalni potni list izdelkov, digitalne podatkovne platforme za spremljanje in obdelavo podatkov, napredne digitalne tehnologije v ključnih poslovnih procesih ter digitalno delavno mesto. Za omenjeni projekt so v okviru javnega razpisa za digitalno preobrazbo podjetij pridobili 1,2 milijona evrov nepovratnega denarja.
Ozirajo se k sončni energiji
Na področju oskrbe z energijo bodo v naslednjem letu v tovarni namestiti majhne sončne elektrarne, ki bodo zadovoljevale potrebe po električni energiji za splošno porabo. Namestili bodo sončne elektrarne s skupno nazivno močjo 3,78 MWp, do leta 2030 pa načrtujejo povečanje na 12 MWp skupne nazivne moči.
Z uporabo elementov industrije 4.0 bodo vzpostaviti proces za proizvodnjo kompleksnih, visoko kakovostnih aluminijastih ulitkov, komponent in sistemov. V družbi Talum Izparilniki pa načrtujejo povečanje prodaje zahtevnejših izdelkov, storitev in znanj s področja ploščatih toplotnih prenosnikov.
Zastavili so tudi projekt Virtualna baterija oziroma Pametna proizvodnja primarnega aluminija s prekinljivimi obnovljivimi viri, s katerim nagovarjajo odločevalce o pomenu energetsko intenzivnega objekta, kot je Talumova elektroliza, pri povečevanju obnovljivih virov v Sloveniji. Polovico elektrolize želijo nadgraditi z naprednimi tehnologijami, s simulacijskimi modeli, pa želijo na letnem, tedenskem, dnevnem oziroma urnem intervalu napovedati potrebe po električni energiji na trgu ter se pravočasno odzvati na potrebe elektroenergetskega sistema.
S projektom Trajnostno preoblikovanje logistike bodo zmanjšali ogljični odtis na področju notranje in zunanje logistike ter dosegli bolj učinkovite logistične procese. S projektom Sfera Aluminij 13 bodo nadgradili orodja za pretok znanj, prenovili sistem mentorstva ter nadgradili digitalne kompetence. S projektom Popolno ergonomično delovno mesto pa v Talumu nadaljujejo več kot dve desetletji trajajoč projekt Zdravo Talum, ki skrbi za zdravje in dobro psihofizično kondicijo sodelavcev tovarne.
Svoje zaposlene ob tokratnem prazniku tudi nagradili, in sicer sta Zlatega metulja za življenjsko delo prejela Teodor Dečman in Ivica Urlep Pepelnik, Zlatega metulja za uspešno delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih pa so prejeli Stanko Hergula, Leon Zorec in Frančka Sagadin.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
