Varčevanje v vzajemnih skladih se krepi, saj je bilo po podatkih ATVP od lanskega junija do letošnjega maja več vplačil vanje kot izplačil. Presežek je znašal 293 milijonov evrov, število vlagateljev pa se je v letu dni povečalo za več kot 20 tisoč, na 479.650. Povečal se je tudi obseg sredstev v vzajemnih skladih, in sicer z 2,8 na 3,7 milijarde evrov ali za 923 milijonov evrov. O trendih pri varčevanju v vzajemnih skladih smo se pogovarjali z najboljšim upravljavcem vzajemnih skladov v zadnjih dveh letih, Alešem Grbićem.
Katere sklade upravljate?
"Sklad Infond Technology, ki je z 80 milijoni evrov naš največji sklad (v desetih letih je dosegel 520-odstotni donos, op. a.). Pa sklad Infond Alfa, ki upravlja 50 milijonov evrov, in Infond Europe z dobrimi enajstimi milijoni evrov. V družbi za upravljanje Sava Infond, ki zaposluje 32 ljudi, upravljamo 22 podskladov v Krovnem skladu Infond in s slabe pol milijarde evrov. Za sklad Alfa bi lahko rekli, da je osnova portfelja za varčevalce, ki so pripravljeni sprejemati nižje tveganje, za tiste, ki si lahko privoščijo več delniških naložb, pa je Infond Dynamic. Alfa ima strukturo portfelja 60 odstotkov delnic in 40 odstotkov obveznic, pri Dynamicu so le delnice. Sektorsko smo večinoma nevtralni, saj so ti zastopani podobno kot v indeksih, z izborom naložb pa skušamo na dolgi rok premagati primerljive indekse in sklade."
Kako izbirate posamezne naložbe?
"Določene sektorje, obstaja jih enajst, pokriva analitik, ki pripravi seznam naložb (regijski ali globalni), iz katerega izberemo upravljavci konkretne naložbe. Zgolj sektorski skladi so tisti, kjer upravljavec sam določi naložbe. Če želi vlagatelj vložiti v neki sklad, kjer v naložbeni politiki piše, da vlaga v neko regijo ali določen sektor, mora portfelj sklada to odražati. Med skladi, ki jih upravljam, je najbolj kompleksen Alfa, saj je sestavljen iz delniškega in obvezniškega dela ter je globalen. Zanimivo je pri skladu Technology, kjer so se telekomunikacije spremenile v komunikacijske storitve, kamor sta prišli podjetji Google in Facebook in predstavljata polovico telekomunikacijskih storitev. Glede na to, da v IT-sektorju Apple in Microsoft pomenita skoraj 40 odstotkov, je velik izziv, če ta dva rasteta bolj kot primerjalni indeksi, saj lahko v posamezno naložbo investiramo le desetino sklada.
Ležarine v bankah gredo v prid dolgoročnim varčevanjem v vzajemnih skladih
Zanima nas, ali je naložba podcenjena ali precenjena, konkurenčni položaj podjetja na trgu, tretji kriterij je trend konkurenčnega položaja na trgu. Pomembno je vedeti, ali ima panoga oziroma podsektor strukturne težave in ali je v megatrendu - kar pomeni močnejši premik v navadah ljudi, kot je bil premik z osebnih računalnikov na pametne telefone. Takšen megatrend so tudi poslovanje v oblaku, spletne trgovine in prenos podatkov. Na finančnih trgih se trguje s pričakovanji, nas pa zanimajo podjetja z izrazitimi konkurenčnimi prednostmi, ker ta podjetja na dolgi rok ustvarjajo presežni donos in imajo veliko bolj stabilno poslovanje. S temi naložbami lahko bistveno bolj mirno spiš in tudi vlagatelji so na koncu nagrajeni, kar je naš osnovni cilj."
Zakaj se vse več ljudi odloča za vzajemne sklade?
"Negativne bančne obrestne mere oziroma ležarine v bankah gredo v prid dolgoročnim varčevanjem v vzajemnih skladih. Zgodovina uči, da mora biti varčevanje enostavno in monotono, kar predstavlja globalni delniški sklad, ki ima zajete vse regije in vse sektorje, in vedno je neki sektor ali regija, ki sta 'vroča'. Tako lahko pridobiš donos, ki ga finančni trgi ponujajo. Tisti, ki so leta 2007 na vrhu takratnega cikla vložili v delniški sklad razvitih trgov, kot je Infond Beta, so imeli marca 2009 skoraj 50-odstotno izgubo. No, zdaj imajo že 95-odstotni donos, merjeno v evrih, oziroma povprečno pet odstotkov letno. Če si v tem obdobju varčeval v Infondu Energy - sektor energije je leta 2007 izgledal zelo perspektiven -, pa imaš v tem času 42-odstotni negativni donos. Varčujmo v globalnih delniških skladih, kot začimbo pa dodajmo sektorske sklade, a ne več kot petino portfelja."
Izbrati najboljše za vlagatelje, da so lahko mirni
Kako presegate donose skladov na trgu s podobno naložbeno politiko?
"Pomembno je, da te donose presegaš na dolgi rok, ker jih je ves čas nemogoče presegati. Pa da imaš filozofijo upravljanja. Investiram v podjetja z izrazitimi konkurenčnimi prednostmi, ki nimajo strukturnih težav in katerih konkurenčni položaj se v prihodnje ne bo slabšal. Kako identificirati ta podjetja, pa je drugo vprašanje in lahko se zgodi, da se narobe odločiš. Običajno je veliko teh podjetij tržnih liderjev na svojih področjih in običajno postajajo še močnejša, ker prevzemajo manjša podjetja, ki so komplementarna z njihovo dejavnostjo. Glavni fokus ni preseganje donosa primerljivega konkurenta, ampak da skušamo narediti najboljše za vlagatelje in da so ti ob svojih naložbah čim bolj mirni. Ob tem ne izbiramo visoko nihajnih naložb, če je le mogoče, saj se to pozna pri donosih. Izbiraš naložbe, ki jih želiš v zasebnem portfelju, sicer pa varčujem prav v naših skladih."
Da je varčevanje uspešno, mora biti dolgoročno. Da gremo skozi fazo rasti, fazo padca in ponovno fazo rasti
Kakšne značilnosti mora imeti upravljavec vzajemnih skladov?
"Z leti se vidi, kdo je za ta posel. Precej prinesejo izkušnje. Dobro je, če je pred tem delal kot analitik in pozna podjetja v globino. Da ima širino in si lahko ustvari pogled ter ima jasno celotno sliko. Tudi kreativnost je pomembna. Sodeluje vsa ekipa in tveganje je sestavni del našega posla. Cilj je, da na dolgi rok delamo uspešno, četudi kakšno leto pod povprečjem, in ne sprejemamo nadpovprečno tveganih odločitev. Upravljavec mora biti fokusirana oseba, ki iz dneva v dan dela obrtniško delo in se ne prepušča čustvom. Prav tako mora dati na stran ego, ki je lahko največji sovražnik v vsakem poslu. Sposoben mora biti sprejeti konstruktivno kritiko in iskren dialog. Mora predvidevati, kaj se bo zgodilo, in biti pripravljen spremeniti mnenje, če je treba."
Kaj vam pomeni nagrada, da ste bili drugič zapored razglašeni za najboljšega upravljavca vzajemnih skladov v Sloveniji? Čemu pripisujete, da ste prejeli ta naziv?
"Tveganju prilagojen donos, in ne absolutni donos posameznega sklada, odloča o najboljšem upravljavcu. Ocenjuje se tudi, koliko odstopaš od benchmarka in konsistentnost upravljavca. Ta nagrada je dokaz, da tudi zunanji ocenjevalci opazijo kvalitetno delo, in je nagrada za celoten kolektiv. Gotovo je posledica možnosti kreativnega dela in upam, da bo to še naprej mogoče."
Vsaj desetletno varčevanje v skladih
Zakaj naj bi naložbenik investiral v vzajemne sklade in na kaj mora paziti, ko izbira posamezen sklad? Za koga so primerne naložbe v vzajemni sklad?
"Globalni delniški in globalni uravnoteženi skladi, kot sta Dynamic in Alfa, morajo biti ogrodje vlagateljevega portfelja, in da je varčevanje uspešno, mora biti dolgoročno. Da gremo skozi fazo rasti, fazo padca in spet fazo rasti. Priporočamo vsaj deset let naložbe v vzajemni sklad, kajti v tako dolgem obdobju lahko vlagatelj mirno spi, saj se vmes cikli in ekstremi izničijo, in lahko pričakujemo pet- do osemodstotni letni donos v povprečju. Naj ne gledajo prepogosto vrednosti točk vzajemnih skladov, morda enkrat letno, saj mi opravljamo delo zanje, njihova naloga je le, da zdržijo dolgoročno obdobje naložbe. Največji izziv pa bosta strah in pohlep, a vedno naj se spomnijo, da varčujejo na dolgi rok in da imajo v portfelju praviloma delnice najboljših svetovnih podjetij.
Nacionalni šport v Sloveniji je bilo investiranje v delnice, ne da bi vlagatelji poznali osnove finančne analize. Če kdo meni, da ima dovolj znanja, bo v portfelju potreboval vsaj deset do dvajset delnic, da razprši tveganje, spet drugo vprašanje pa je, ali je sposoben spremljati vse te delnice. Verjetno bo na dolgi rok njihova izbira naložb s podpovprečnim donosom. Slovenski trg delnic je precej nelikviden in tudi zato obstaja 'diskont' oziroma popust na njihove vrednosti. So pa obdobja, ko jih le opazijo (tuji) institucionalni investitorji, in potem lahko gredo tečaji slovenskih delnic hitro navzgor, kar se dogaja v zadnjem obdobju. Slovenske delnice so v večini zanimive tudi zaradi nadpovprečnega dividendnega donosa."
Kakšni so trenutni borzni trendi? Kaj napovedujete?
"Najbolj pomembno bo spremljati, kako bo potekalo globalno okrevanje po pandemiji koronavirusa. Od tega bo v veliki meri odvisno, kakšne bodo obrestne mere in kakšna bo prihodnja inflacija. Menim, da bo (višja) inflacija prehodnega značaja, predvsem zaradi trenutnih težav pri dobavah surovin in materialov, kar je posledica zaprtij gospodarstev ob pandemiji, ko podjetja niso poslovala ali so poslovala v ožjem obsegu. Ta nesorazmerja se bodo odpravila v roku 12 mesecev, če ne prej, in zato ne pričakujem višje inflacije ne v Evropi in ne v ZDA. Tudi obvezniški trgi, kjer je doma 'pametni' denar, ne nakazujejo, da bi bilo na srednji rok, kaj šele dolgi rok, pričakovati višjo inflacijo. Obenem bo obdobje zgodovinsko nizkih oziroma celo negativnih obrestnih mer še nekaj časa z nami, verjetno vsaj leto ali dve. Ob tem ima Evropa, za razliko od ZDA, še velike probleme z demografsko sliko. Če in ko bo močnejše okrevanje, pa bi se lahko začele obrestne mere zviševati in ta rast običajno dobro dene tudi delnicam. Tako ali drugače imamo pozitivne elemente za rast delnic. Informacijska tehnologija ima večji ponder v ZDA, v Evropi so to ciklični sektorji. Zato bo tisti, ki bo varčeval v globalnem delniškem ali globalno uravnoteženem vzajemnem skladu, pravilno pozicioniran in bo na dolgi rok dosegel zadovoljive donose. Pomembno je, da bodo ves čas investirali v takšne sklade, tudi ko jih bo strah, saj lahko vedo, da je to dobra priložnost za dodatno vplačilo. Dobrodošlo pa je varčevati čim dlje, saj svoje naredi obrestno-obrestni račun, ko denar začne delati še več denarja, in v tem primeru (dolgoročni) investitorji največ pridobijo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
