Darja Kocbek
Samostojni podjetniki, ki davčne osnove ne ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, ampak na podlagi normiranih odhodkov (normiranci), so zaman upali, da bo ustavno sodišče že v letu 2023 odločilo, ali je novela zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta decembra 2022, v skladu z ustavo. Za zdaj so ustavni sodniki odločili le, da njenega izvajanja ne bodo zadržali in da bodo o ustavnosti odločali absolutno prednostno.
Na ustavnem sodišču so za Večer na splošno o postopkih, ki veljajo za obravnave in odločanje, pojasnili, da ni mogoče napovedati, kdaj bodo ustavni sodniki odločali o posamezni zadevi, kar velja tudi v primeru sprejete odločitve o "absolutno prednostni" obravnavi zadeve. Ustavno sodišče zadeve sicer obravnava v skladu s pravili vrstnega reda zadev v postopku pred Ustavnim sodiščem RS, ki jih določa Poslovnik Ustavnega sodišča RS v 46. členu, so še navedli.
Na ministrstvu za finance pa so odgovorili, da sta začela delati delovna skupina za davke in strateški svet za davke, ki sta namenjena analizi izzivov obstoječega davčnega sistema in izmenjavi predlogov o možnih rešitvah. O podrobnostih v tej fazi še ne morejo govoriti.
Na slabšem normiranci za polovični delovni čas
Da so po uveljavitvi novele zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta decembra 2022 in je podlaga za odmero davka od prihodkov v letu 2023, v slabšem položaju, ugotavljajo normiranci, ki so zaradi starševstva zaposleni za polovični delovni čas. To so ljudje, ki v okviru svoje dejavnosti delajo manj kot osem ur na dan, ker preostali čas namenijo skrbi za otroka. Ker jim država za ure, ko dejavnosti ne opravljajo, plačuje prispevke za socialno varnost, so kljub temu zavarovani za polni delovni čas, to je za osem ur na dan.
OZS: Neenakopravna obravnava
Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ugotavljajo, da se z novelo zakona o dohodnini položaj večine samostojnih podjetnikov ni bistveno spremenil, kar ocenjujejo kot pozitivno. Ne glede na to pa si bodo še naprej prizadevali, da se uredi položaj zavezancev normirancev, ki uveljavljajo starševsko varstvo, in zavezancev, ki prenehajo opravljati dejavnost zaradi upokojitve pred oktobrom v tekočem letu.
"Ti zavezanci so po našem mnenju neenakopravno obravnavani, saj nikakor ne morejo izpolniti pogoja vključenosti v zavarovanje neprekinjeno najmanj devet mesecev, kar jih postavlja v manj ugoden položaj, vezano na višino normiranih odhodkov in ugotovljeno davčno osnovo," so na OZS pojasnili za Večer. Predstavnik OZS sicer sodeluje tako v delovni skupini za davke in strateškem svetu za davke. "Obe skupini sta začeli delati šele pred kratkim, zato je v tem trenutku nemogoče napovedati, o čem bo tekla razprava," pravijo na OZS. Na presojo ustavnega sodišča še čakajo, njihova stališča glede novele zakona o dohodnini ostajajo nespremenjena.
Ti starši so v skladu z veljavno novelo zakona o dohodnini obdavčeni enako kot popoldanski samostojni podjetniki. Če njihovi prihodki iz dejavnosti v letu 2023 presegajo 12.500 evrov, bodo plačali bistveno več davka kot po prejšnjem zakonu. To se jim zdi krivično, saj je vlada spremembe zakonodaje za normirance utemeljevala s tem, da želi bolj obdavčiti tiste, ki kot popoldanski normiranci precej zaslužijo (na primer zdravniki v zasebnih ambulantah pa profesorji s svetovanji). Ti prihodki naj bi bili po prejšnji zakonodaji neupravičeno prenizko obdavčeni.
Zaradi skrbi za otroke dodatno obdavčeni
Novela zakona o dohodnini vsebuje dve davčni lestvici za normirance. Za tiste, ki dejavnost opravljajo s polnim delovnim časom in imajo do 50 tisoč evrov prihodkov, ni sprememb. Davčno osnovo za leto 2023 še vedno ugotavljajo tako, da od skupnega zneska prihodkov odštejejo 80 odstotkov normiranih stroškov. Nova davčna lestvica pa velja za normirance, ki delajo manj kot osem ur na dan, in popoldanske normirance, ki imajo več kot 12.500 evrov prihodkov. Zanje normirani stroški veljajo le v višini 40 odstotkov. Tej skupini zavezancev se z znižanjem stopnje normiranih stroškov poviša davčna osnova.
Normiranci s polovičnim delovnim časom zaradi starševstva in s prihodki na primer 40 tisoč evrov bodo tako za leto 2023 morali plačati za 1700 evrov več davka od dohodkov iz dejavnosti kot za leto 2022. Za leto 2022 so namreč plačali 1600 evrov, za leto 2023 pa jih bodo plačali 3300.
Neprekinjena zaposlitev devet mesecev namesto dosedanjih pet
Ključna sprememba za samostojne podjetnike s polovičnim delovnim časom zaradi starševstva je podaljšanje neprekinjene zaposlitve z najmanj pet mesecev na devet mesecev v davčnem letu. V noveli zakona je določeno, da mora biti vsaj ena oseba na podlagi delovnega razmerja (samozaposlitve) obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev. Kdor tega pogoja ne izpolnjuje, je obdavčen kot popoldanski normirani samostojni podjetnik.
Tega problema ne bi bilo, če bi zakonodajalec jasno določil, da je polno zaposlena oseba tudi tista, ki v skladu z delovnopravno zakonodajo uveljavlja krajši delovni čas zaradi starševstva. Skrajšani delovni čas zaradi starševstva po delovnopravni zakonodaji lahko uveljavlja eden od staršev za otroka do tretjega leta ali vsaj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
