Mladi v ospredju: Prihodnost slovenskega gospodarstva je v rokah nove generacije podjetnikov

V sodobnem gospodarskem okolju Slovenije mladi podjetniki igrajo ključno vlogo pri spodbujanju inovacij, ustvarjanju novih delovnih mest in prispevanju k ekonomskemu razvoju države. Sveže ideje, novi poslovni modeli in tehnološka usmerjenost mladih podjetnikov niso le gonilo rasti, temveč tudi družbenih sprememb. Kljub obetavnim priložnostim pa se mladi podjetniki soočajo z mnogimi izzivi, ki lahko zavirajo njihov razvoj in rast.

Raziskava Podjetniška demografija in značilnosti podjetništva mladih: Slovenski podjetniški observatorij 2023, izvedena pod okriljem Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, osvetljuje dinamiko, ki oblikuje podjetniško stvarnost mladih v Sloveniji. Analiza kaže, kako se kot družba in gospodarstvo soočamo z ovirami in izkoriščamo priložnosti, ki mladim oblikujejo poti do podjetniškega uspeha.

"Slovenski podjetniški observatorij ima kot raziskava poseben pomen tudi za ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, saj nam ugotovitve pomagajo pri oblikovanju rešitev v podporo gospodarstvu," je dejal Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, in dodal: "Letošnji Slovenski podjetniški observatorij se je osredotočil na podjetništvo mladih v Sloveniji. Verjamem, da mladi prihajajo z novo energijo, novimi idejami, novimi poslovnimi modeli in novimi rešitvami. In Slovenija to potrebuje. To obeta prebojne tehnologije, inovativne poslovne modele, trajnostne rešitve globalnih izzivov."

Mladi in drzni: statistika samozaposlenosti mladih v Sloveniji

Mladi podjetniki v Sloveniji so ključni za inovacije in gospodarsko rast. Čeprav je delež samozaposlenih mladih v primerjavi z evropskim povprečjem relativno nizek (5,4 odstotka v Sloveniji proti 7 sedmim v EU), kažejo velik potencial za razvoj podjetniškega sektorja. Svežina, dinamika in inovativnost, ki jih mladi prinašajo na trg, so ključne za dolgoročno konkurenčnost nacionalnega gospodarstva. Mladi podjetniki hitro sprejemajo nove tehnologije, sledijo tržnim trendom in prinašajo trajnostne prakse, kar vodi do razvoja novih tržnih niš in izboljšanja mednarodne konkurenčnosti.

Da bi izkoristili ta potencial, Slovenija stremi k razvoju podpornega okolja, ki bi mladim podjetnikom olajšalo premagovanje začetnih ovir. Med ključne ukrepe spadajo izboljšanje dostopa do financiranja, krepitev mentorstva in izkušenj ter zmanjšanje strukturnih ovir na trgu. Prav tako je pomembno zajeti psihološke dejavnike, kot sta strah pred neuspehom in nestabilnost, ki lahko vplivajo na podjetniške odločitve mladih. Dodatno, politike morajo zaobjeti tudi neenakost med spoloma v podjetništvu.

Nedavna raziskava Flash Eurobarometer (European Commission, 2023) razkriva, da bi 45 odstotkov mladih v Sloveniji raje izbralo samozaposlitev, medtem ko bi 51 odstotkov raje bilo zaposlenih. To kaže na relativno visok interes za samozaposlitev med mladimi v Sloveniji, ki je nad povprečjem EU, kjer bi 39 odstotkov mladih raje bilo samozaposlenih. Glede na podatke iz ankete o delovni sili Eurostata je samozaposlenost med mladimi v Sloveniji in v EU relativno stabilna, vendar značilno nižja kot pri odraslih. V zadnjem desetletju se delež samozaposlenih mladih ohranja na približno polovici deleža samozaposlenosti v celotni populaciji. Ta trend kaže na stabilnost, a hkrati poudarja potrebo po bolj aktivnih politikah za spodbujanje samozaposlovanja mladih. Za boljši vpogled v razlike v samozaposlenosti mladih po državah članicah EU slika 1 prikazuje razlike v samozaposlenosti mladih in odraslih v evropskih državah in ilustrira, kako se Slovenija primerja z drugimi državami.

Dinamika podjetništva mladih: motivacija, izobraževanje in družbena odgovornost

Podjetništvo mladih postaja ključen del gospodarske dinamike v Sloveniji, saj tradicionalna delovna mesta postajajo vse redkejša. Mladi so še posebno odzivni na nove gospodarske priložnosti in trende, kar jih spodbuja k raziskovanju samozaposlovanja in ustanavljanju podjetij. Različne motivacije mladih, ko se odločajo za podjetniško pot, segajo od želje po večji neodvisnosti do motivacije iz nujnosti zaradi visoke brezposelnosti.

V Sloveniji so mladi kot glavni motiv za podjetništvo izpostavili željo po boljših možnostih za dohodek, kar je izrazilo 38 odstotkov mladih. To odraža kombinacijo "push" in "pull" dejavnikov, ki mlade spodbujajo k podjetništvu. "Push" dejavniki pogosto izhajajo iz težav pri iskanju zaposlitve, medtem ko "pull" dejavniki vključujejo priložnosti za samostojno delo in finančno neodvisnost.

Zanimivo je, da mladi v EU niso pogosto motivirani za začetek posla iz "nuje" v primerjavi s celotno populacijo. V EU je približno 17 odstotkov mladih podjetnikov poročalo, da so ustanovili svoje podjetje zaradi težav pri iskanju zaposlitve, kar je nekoliko pod deležem vseh zgodnjih podjetnikov, ki znaša 20 odstotkov. V Sloveniji je stopnja podjetništva iz nuje pri mladih 18,2 odstotka in je nekoliko nad povprečjem EU, kar kaže na večjo nagnjenost slovenskih mladih k podjetništvu iz nuje.

Mladi v Sloveniji so se izkazali za bolj nagnjene k ustanavljanju podjetij v podjetniških timih v primerjavi z večino drugih držav EU. V Sloveniji 30,6 odstotka mladih začenja svoje poslovne podjeme v obliki podjetniških timov. Med letoma 2016 in 2020 je skoraj četrtina mladih začetnikov podjetništva (23 odstotkov) delovala v podjetniških timih s tremi ali več člani, kar je več kot v celotni populaciji podjetnikov začetnikov (20 odstotkov). Ta trend poudarja pomembnost kolektivnega dela in sodelovanja med mladimi podjetniki, kar prav tako prispeva k inovativnosti in dinamičnosti slovenskega podjetniškega ekosistema.

Mladi podjetniki igrajo ključno vlogo ne samo pri ekonomskih inovacijah, temveč tudi pri družbenih izzivih skozi socialno podjetništvo. V Sloveniji je raziskava pokazala, da si znaten delež mladih želi, da bi njihovo delo imelo pozitiven družbeni vpliv. Kljub inovativnosti pa se mladi socialni podjetniki soočajo s številnimi izzivi, kot so pomanjkanje financiranja, regulativne ovire in potreba po mentorstvu ter podpornih omrežjih. Izpostavljanje teh vidikov lahko spodbudi večjo družbeno podporo in boljše razumevanje potreb mladih socialnih podjetnikov, kar je še posebno pomembno v času globalnih družbenih in okoljskih kriz.

Od izobraževanja do inovacij: kako usmerjati mlade v svet podjetništva

Izobraževalni sistem igra ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij. Študija razkriva, da ima v Evropski uniji približno tretjina samozaposlenih mladih terciarno izobrazbo. Ta trend odraža povečanje števila visoko izobraženih mladih, ki se odločajo za samozaposlitev, kar sovpada z boljšimi možnostmi za uspeh in večjo verjetnostjo za preživetje in rast njihovih podjetij. V Sloveniji je bila terciarna izobrazba prisotna pri približno 35 odstotkov samozaposlenih mladih v letu 2020, kar kaže na pomen vključevanja podjetniških veščin v visokošolske programe. Integracija teh veščin ne samo da spodbuja samozaposlovanje, ampak tudi izboljšuje kakovost in inovativnost podjetniških prizadevanj.

Podjetniško izobraževanje je temelj za razvoj ključnih veščin, ki mladim ne le odpirajo vrata v svet podjetništva, temveč jih tudi pripravljajo na morebitne prihodnje kariere. V Evropi, kjer je več kot polovica študentov med študijem sodelovala v podjetniških izobraževanjih, se Slovenija uvršča med države z relativno visoko stopnjo integracije podjetništva v izobraževalni sistem. Kljub različnim pristopom in izzivom v merjenju učinkovitosti študije kažejo na pomembnost podjetniškega izobraževanja. Nekatere raziskave ugotavljajo, da podjetniško izobraževanje povečuje podjetniški potencial mladih, medtem ko druge niso našle znatnega vpliva na podjetniške veščine. To kaže na možnost, da podjetniško izobraževanje samo po sebi ni vedno učinkovito in da so potrebni dodatni podporni ukrepi ali bolj ciljno usmerjeni programi za dosego želenih podjetniških rezultatov med mladimi. V Sloveniji je med mladimi v letih 2018 do 2022 kar 41 odstotkov mladih izjavilo, da imajo veščine za ustanovitev podjetja, kar je nekoliko manj od povprečja za odraslo populacijo (48 odstotkov).

Inovacije so ključne za rast in razvoj mladih podjetij. Približno 43 odstotkov mladih podjetnikov v EU je poročalo o uvajanju novih izdelkov ali storitev v letih 2018 do 2022, kar je več od povprečja vseh podjetnikov na začetku podjetniške poti (37 odstotkov). Inovacije niso ključne le za gospodarski napredek, ampak tudi za ustvarjanje delovnih mest. Mladi podjetniki v EU pričakujejo, da bodo ustvarili pomembno število novih delovnih mest, z 12 odstotki mladih, ki načrtujejo, da bodo v naslednjih petih letih ustvarili vsaj 19 odstotkov delovnih mest. To pričakovanje je višje kot v splošni odrasli populaciji, kjer je ta delež 9,4 odstotka. Ko primerjamo slovenske mlade podjetnike s splošno populacijo EU, opazimo, da imajo slovenski mladi podjetniki s 5,4 odstotka nižja pričakovanja glede rasti njihovih podjetij. V Sloveniji pa mladi podjetniki izkazujejo tudi visoko stopnjo internacionalizacije, saj skoraj polovica mladih podjetnikov (45,4 odstotka) izvaža svoje produkte, kar je znatno nad evropskim povprečjem.

Izzivi in priložnosti: kaj čaka mlade podjetnike na poti do uspeha

Strah pred neuspehom je ključna ovira za mlade podjetnike po vsej Evropi. Med letoma 2018 in 2022 je skoraj polovica mladih v EU (45 odstotkov) poročala, da jih je ta strah odvrnil od ustanavljanja podjetja. V Sloveniji je ta delež nižji, s 36,7 odstotka mladih, ki zaznavajo strah pred neuspehom, kar kaže na bolj spodbudno podjetniško klimo in morda večjo toleranco do tveganja. Zanimivo je, da kljub visoki izraženosti strahu pred neuspehom v nekaterih državah, kot sta Grčija in Italija, tam še vedno velik delež mladih ustanavlja nova podjetja. To poudarja vpliv družbenih stališč do tveganja in neuspeha, ki so globoko zakoreninjena v kulturi.

Mladi se pogosto soočajo z omejenim dostopom do uspešnih podjetniških vzornikov zaradi omejenih delovnih izkušenj in majhnih profesionalnih mrež. Tisti mladi, ki imajo podjetniške starše ali dostop do mentorstva, imajo večje možnosti za uspeh. V Sloveniji je prisotna potreba po večji dostopnosti programov, ki podpirajo mlade podjetnike, kar bi lahko povečalo njihove možnosti za uspeh in pomagalo pri razvijanju podjetniških ambicij.

Dostop do kapitala ostaja ena izmed največjih preprek za mlade podjetnike. Raziskava Flash Eurobarometer je pokazala, da skoraj 40 odstotkov mladih v EU vidi pomanjkanje kapitala kot glavno oviro. V Sloveniji ta delež znaša nekoliko manj, vendar je kljub temu pomembna ovira. Po izbruhu covida-19 so se pogoji na finančnih trgih zaostrili, kar je še povečalo te izzive. Kljub temu Slovenija izstopa s podpornimi strukturami, kot so poslovni inkubatorji, ki mladim podjetnikom pomagajo pri pridobivanju financ. Pomanjkanje veščin in raznolikih mrež med mladimi podjetniki otežuje njihov dostop do financiranja, saj pogosto nimajo potrebnega znanja o različnih vrstah financiranja in možnostih njihovega pridobivanja. Tradicionalna finančna orodja niso vedno primerna za nove poslovne modele, ki jim sledijo mladi, kar zahteva inovativne pristope k financiranju, kot je množično financiranje.

Uspešni podjetniki kot vzorniki in mentorji, skupaj z izboljšano dostopnostjo informacij in virov, lahko pomagajo mladim premagati omenjene ovire. To ne le povečuje njihove možnosti za uspeh, temveč tudi spodbuja rast in razvoj podjetniškega duha ter kulture med mlado generacijo. V Sloveniji sta ključnega pomena nadaljevanje razvoja in izboljšanje podpornih okolij, ki mladim podjetnikom omogočajo uspeh na njihovi podjetniški poti. Vključevanje teh elementov v strategije za mlade podjetnike bo ključno za premagovanje obstoječih ovir in izkoriščanje priložnosti, ki jih podjetništvo ponuja.

Usmerjanje mladih podjetnikov: pregled podpornih programov in ocena njihove učinkovitosti

Pregled programov in instrumentov podpore za mlade podjetnike, skupaj s primarno raziskavo, v kateri so slovenski strokovnjaki ocenili podporne sisteme, razkriva ključne vidike podporne infrastrukture za mlade podjetnike v Sloveniji in EU.

Slika 3 prikazuje povprečne vrednosti različnih podpornih ukrepov za mlade podjetnike, razvrščene po modulih, ki so jih strokovnjaki ocenjevali na lestvici od 1 do 10. Modul Spretnosti je bil ocenjen najvišje (6), kar kaže na pomembnost podjetniških veščin in podpornih programov. Modula Kultura in Predpisi sta oba ocenjena s 5,4, pri čemer Kultura poudarja izobraževanje in mentorstvo, Predpisi pa pozivajo k poenostavitvi postopkov in fiskalnim spodbudam, kot jih ponuja francoski model študentskega podjetnika. Modul Strategije je bil ocenjen s 5,1, kar izpostavlja potrebo po dinamičnih politikah. Modul Finance, ocenjen s 5, razkriva potrebo po finančnih instrumentih za mlade podjetnike, medtem ko je modul Mreženje, z oceno 4,9, najnižje ocenjen, kar poudarja potrebo po krepitvi podjetniških mrež.

Mladi v Sloveniji torej močno povprašujejo po mentorstvu izkušenih podjetnikov in finančni podpori, kar odraža njihovo potrebo po usmerjanju in začetnem kapitalu pri zagonu podjetij. Programi, usmerjeni v razvoj podjetniških veščin, so učinkovito prilagojeni, vključno z usposabljanjem, svetovanjem, mentorstvom in integracijo v poslovne inkubatorje. Obstaja ključna potreba po izboljšanju regulativnega okolja, ki bi mladim podjetnikom omogočilo lažje razumevanje in upoštevanje upravnih postopkov. Prav tako je pomembno zmanjšati administrativna bremena, ki jih občutijo mladi podjetniki, z uvajanjem ukrepov, kot so začasne davčne olajšave in znižanje prispevkov za socialno varnost. Takšni ukrepi bi prispevali k finančnemu razbremenjevanju mladih podjetnikov in bi hkrati spodbujali njihovo podjetniško pobudo. Rezultati primarne raziskave kažejo na potrebo po nadaljnjem spremljanju in vrednotenju teh programov za zagotavljanje njihove stalne ustreznosti in učinkovitosti. Poleg tega je poudarjena vloga EU v spodbujanju mladinskega podjetništva, a hkrati izpostavljen izziv rednega ocenjevanja učinkovitosti mladinskih podjetniških politik.

Strategije EU in Slovenije so usmerjene v izboljšanje podjetniškega ekosistema za mlade, vključno s podporo inovacijam, izobraževanju, usposabljanju in dostopu do financiranja. Vendar pa obstajajo ovire, kot so strah pred neuspehom, pomanjkanje vzornikov in izzivi pri prilagajanju na spremenljive delovne razmere.